Gost si ogleduje kip Otroci Iraka umetnika Roberta Heloua. Sejma se je udeležilo 75 galerij iz 32 držav, svoje slike, skulpture, inštalacije in videoumetnost pa je predstavilo več kot 500 umetnikov. Foto: EPA
Gost si ogleduje kip Otroci Iraka umetnika Roberta Heloua. Sejma se je udeležilo 75 galerij iz 32 držav, svoje slike, skulpture, inštalacije in videoumetnost pa je predstavilo več kot 500 umetnikov. Foto: EPA
Preden so sejem obiskali ugledni šejki, je bilo treba določene eksponate umakniti. Foto: EPA
Libanonska pisateljica, umetnica in aktivistka Zena El Khalil s svojimi deli tematizira "vprašanja nasilja, spola in vere ter to, kam se umeščajo v naši "čigumi kulturi"". "Če se sprehajaš po Bejrutu, boš naletel na ogromno fresko mučenika tik poleg trgovine s spodnjim perilom, ki je poleg oglasa za pivo, ki je poleg policista s kalašnikovko, ki je poleg tipa z vozičkom, s katerega prodaja piratske zgoščenke Shakire." Khalilova na svojih umetninah, ki nastajajo iz mešanih tehnik, pogosto kaže vojake v barbikasto rožnatih odtenkih.

A če so nemiri zadnjega leta pri kupcih zbudili žejo po arabski umetnosti, pa nad glavami njenih ustvarjalcev še vedno visi grožnja včasih povsem arbitrarnega kršenja pravice govora. Prejšnji teden so dubajske oblasti na dan odprtja sejma (21. marca) pred obiskom emirjeve družine zahtevale umik vsaj štirih razstavljenih umetnin. Ena izmed njih je bila slika, ki je nastala po predlogi zdaj že zloglasne fotografije ženske, ki jo na trgu Tahrir pretepajo egiptovski vojaki. Na drugi je bilo mogoče videti žensko, ki objektivu kaže spodnje perilo z besedo "Irhal" ("Odidite!"), pogost slogan protestov v arabskem svetu.

V imenu cenzure je bila umaknjena tudi umetnina, ki je ozemlje predstavila kot zemljevid, a je namesto "Arabski zaliv", kot zahtevajo vojaške oblasti, nosila oznako "Perzijskega zaliva".

Direktorica: Umik umetnin je običajna praksa
Direktorica sejma Antonia Carver je v izjavah za medije pomen tovrstnega cenzuriranja zmanjševala, češ da zaradi zakonskih ali kulturnih razlogov kar naprej umikajo umetnine s sejmov tudi drugod po svetu. Obenem je poudarila, da se je v Dubaju odnos do umetniškega izražanja v šestih letih, kolikor organizirajo sejem umetnosti, dramatično popravil: "S tem, da se mesto spreminja v kulturno prestolnico, je tudi spekter vprašanj, ki se jih lahko načenja, vse širši."

Cenzura v Arabskih emiratih se je na naslovnicah svetovnih medijev nazadnje znašla lani, ko se je Jack Persekian, dolgoletni direktor umetniškega bienala v Šarjahu, kar naenkrat znašel na cesti zaradi spornosti enega izmed eksponatov.

Cenzura ali ne - posel cveti
A če pustimo politiko ob strani, se vsi, ki razstavljajo na sejmu, strinjajo, da Art Dubai ponuja ogromno dobrih priložnosti za trgovce z umetnostjo in da je trg "zdrav". Sejem z le šestletno tradicijo je letos k sodelovanju pritegnil 75 muzejev - številka, ki se mirno lahko primerja ali kosa z evropskimi sejmi z veliko daljšo tradicijo, denimo tistim v Baslu.

Galeristi se strinjajo, da je - deloma zaradi odmevnosti arabske pomladi, deloma pa zaradi vse večjega števila premožnih kupcev in institucij - arabska umetnost za zbiralce ta hip "vroč" predmet poželenja. "Vidijo, kaj se je zgodilo z Indijci in Kitajci, in nočejo zamuditi naslednjega vala," je to povzel predstavnik dubajske galerije Ayyam. "Arabsko umetniško prizorišče je zorelo že nekaj časa in je bilo že tako ali tako zanimivo, zdaj pa se je vse 'poklopilo'".

V nadaljevanju si oglejte nekaj fotoutrinkov s sejma Art Dubai, ki je potekal med 21. in 24. marcem.