Spadala je v tisto majhno skupino slovenskih galeristov, ki znajo gledati. Zato je bila do umetnosti pogosto kritična, seveda na svoj, duhovit način. Začela je še v sredini sedemdesetih v galeriji ŠKUC. Ampak zares neločljivo je bila povezana z ljubljansko galerijo Equrno. Pravzaprav se je oboje zdelo eno in isto; Taja in Equrna, Equrna in Taja. Galerijo so v prvi polovici osemdesetih ustanovili umetniki in Taja je bila že od začetka zraven.

In program galerije je bil od začetka izjemno kakovosten in svetovljanski. Nič domačijskega se nikoli ni znašlo v Equrni. In vendar je vsakega obiskovalca galerije vedno toplo sprejela. Za vsakega je imela čas. Pa čisto vsako razstavo je pripravila s strastjo, kot da je prva ... ali zadnja.