25-letnik je svoj bizarni umetniški projekt predstavil na razstavi sodobne umetnosti z naslovom No Guts, No Galaxy, ki jo je pripravilo šest študentov akademije Tromso na Norveškem.

Wengshoel se je rodil z deformiranim kolkom in v otroštvu preživel številne neuspešne operacije. Večino življenja je preživel na vozičku ali na berglah, operacija v 21. letu starosti pa je poškodbo odpravila. Po operaciji, pri kateri so mu zamenjali kolk, je ta del svojega telesa vzel s seboj, ga skuhal, da je meso odstopilo od kosti in ga pojedel v dopolnilu z gratiniranim krompirjem in kozarcem vina.
Ideja o použitju lastnega mesa se je pojavila pozneje
Leto dni je skušal prepričati zdravnike, da bi mu dovolili snemati operacijo in odnesti kost. Posnetek operacije in kost je že pred operacijo želel uporabiti v svojem umetniškem delu, ni pa vedel, da bo meso, ki se drži kosti, tudi pojedel. Takšna ideja ga je prešinila po operaciji. "Ko sem prišel domov, sem sedel v dnevni sobi in nenadoma me je prešinilo, da bi moral meso skuhati," je povedal Wengshoel. "Ni vsakdanje, da imam lahko doma del človeškega mesa iz lastnega telesa, ki ga je mogoče pojesti. Najprej sem le poskusil grižljaj in zdelo se mi je, da je kar okusno." Okus se mu je zdel podoben mesu divje ovce, ki se pase v hribih in je gobe.
Katarzična izkušnja po 20 letih bolečin
Operacija je zanj pomemben trenutek v življenju, saj mu je deformirani kolk 20 let povzročal veliko težav. "Imeti deformiran kolk v telesu je bilo zelo težko, in ko so ga zamenjali, je postal nekaj drugega, nekaj romantičnega. Zame je bil ta proces zelo naraven in čutil sem, da moram naprej." Celotno dejanje tako opisuje kot katarzično izkušnjo, pomoč pri očiščenju bolečine, s katero je živel 20 let, oseben in zelo poseben trenutek, ki mu je pomagal stopiti v novo življenje z zamenjanim kolkom.
"Telo je moje platno"
Umetnik vztraja pri zagovarjanju svojega umetniškega projekta, ki naj bi pri ljudeh sprožal razmišljanja o lastnem telesu in pogledih na svoje telo, njegovih mejah in možnostih. "Sam zgolj delam z lastnim telesom, telo je moje platno," pravi Norvežan, ki se je že v dosedanjih umetniških delih osredotočal na lastno telo – v večini primerov se je podvrgel ekstremnim bolečinam, pogosto prebadal lastno meso s kavlji in drugim, da bi preizkušal meje lastnega telesa.
"Ko od svojega tretjega meseca nenehno režejo v tvoje telo, raztezajo nogo in končaš v bolnišnični postelji, kjer si prisiljen prenašati nenehne bolečine in zdravila, to dolgoročno vpliva nate," razlaga. "Pred tem mi zdravniki niso dali nobene možnosti. Nisem mogel reči ja ali ne. Zdaj lahko prevzamem nadzor nad svojim telesom in sabo in se sam odločam, kaj želim delati z njim."