Lojze Spacal: Viseči čolni, 1951 Foto: Ljubljanski grad
Lojze Spacal: Viseči čolni, 1951 Foto: Ljubljanski grad
Lojze Spacal: Babičina skrinja 1970 Foto: Ljubljanski grad

Na razstavi v Palaciju in Stanovski dvorani bo poudarjeno predvsem likovno občutje Spacalovega Krasa, ki ga je Spacal takole ubesedil: "Kras je kamnit, bleščeč svet. Kras je tudi trpka in grenka pesnitev, ki diši po brinju, borovcu in apnencu. Kras je dramatizacija, ki spominja na človekovo izvirnost …"
Lirično občutje bleščečega in trpkega sveta
Ljubezen do Krasa se kaže v številnih njegovih delih. Njegov umetniški izraz pa je navdihovala tudi istrska pokrajina. Motivika obeh pokrajin se prepleta z liričnim občutjem, mesto izraža kot strukturo v geometrijski obliki, z bistvenimi oblikami, vertikalami in horizontalami. Človek je v njegovih delih prisoten le posredno, ne kot figura, temveč v ekspresivnem izrazu svoje resnice o pokrajini in ljudeh, ki v njej žive.
Proces od matrice do odtisa in nazaj k plošči
Izbor iz umetnikove zapuščine se bo osredotočil na genezo – izvor in razvojni proces likovne produkcije od matrice do grafičnega odtisa in končne vrnitve k odtisni plošči, ki s poslednjim barvnim nanosom postane "reliefna slika". Zadnjo postajo izvirnega likovnega projekta, ki je bil lani postavljen na treh prizoriščih (v Murski Soboti, Kranju in Slovenj Gradcu), si je zamislila Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj.
Še nikoli razstavljene podobe iz zamejstva
Retrospektiva vključuje tudi nekaj še nikoli razstavljenih podob iz zamejstva ter izbor del iz zgodnjega opusa, ki pripada Spacalovemu magičnemu oziroma sanjskemu realizmu. Tako obsežno srečanje z enim najpomembnejših svetovno priznanih predstavnikov sodobne grafične umetnosti bo tako mogoče po skoraj desetletju in pol, ko so v ljubljanski Moderni galeriji pripravili obsežno retrospektivo njegovih del, kot je zapisala kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik.
V Galeriji Hest ob tem pripravljajo še manjšo razstavo Spacalovih slik in grafik.