Umetnik je na platnu Kožušček (v izvirniku: Het Pelsken), ki je nastalo v tridesetih letih 17. stoletja, svojo drugo ženo Heleno Fourment upodobil v krznenem plašču. Zanimivo je, da pozorno oko v ozadju lahko razbere vodnjak v obliki levje glave, kakršen bi bil praviloma postavljen na prostem - poraja se torej vprašanje, kam natančno je slikar postavil svojo mlado soprogo.

Rubens portreta ni naslikal za prodajo, ampak zgolj v lastni užitek - to je bila menda njegova najljubša od številnih slik, ki razkrivajo Helenine nesporne čare. V oporoki je sliko izrecno zapustil svoji ženi, ločeno od druge lastnine, in v druge roke je resnično prešla šele potem, ko je umrla tudi ona.

Tehnologija posije novo luč na znane umetnine
Portret Helene Fourment, ki je na sliki ogrnjena le v krznen plašč, so ob razstavi Rubens zasebno - mojster portretira svojo družino, ki je bila do konca junija na ogled v muzeju Rubenshuis v Antwerpnu, preiskali z neinvazivno tehnologijo rentgenskih žarkov.

Analiza je razkrila vse slikarjeve poteze, ki so danes očem skrite pod zgornjimi nanosi barve, in tako pomagala rekonstruirati genezo celotne kompozicije. Pokazala pa je tudi jasne vzporednice s Tizianovo sliko Dekle v krznenem plašču, ki jo je Rubens med obiskom Londona videl v zbirki Karla I. in jo kopiral. Obe sliki danes hranijo v dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju.

Kam je izginil lulajoči deček?
Rentgen zgornjega dela slike, za Helenino glavo, je zgodovinarjem razkril nekaj, česar prej niso vedeli: Rubens je na začetku ženo slikal pred polkrožno nišo, okrašeno s kipcem lulajočega dečka. Drugače povedano: v resnici jo je sprva portretiral na prostem. Zdaj prebarvani kip na sliki je navdahnil izvirnik, ki ga je Rubens videl v Rimu (danes pa ga hranijo v Louvru), in seveda Tizianov opus, za katerega so taki kipi značilni. V renesansi je namreč lulajoči deček veljal za simbol plodnosti in čutnosti. (In Helena je bila nedvomno plodna ženska: v zakonu z Rubensom je rodila pet otrok, z naslednjim možem pa pozneje še nadaljnih šest.)

Seveda ne vemo, zakaj se je mojster odločil ozadje prekriti s temnino - morda se mu je zdelo, da odvrača pozornost od Helenine lepote, ali pa je presodil, da je simbolika vendarle za odtenek prevulgarna.

Trinajsta v nizu razstav, ki jih pripravljajo v slikarski galeriji muzeja, bo na ogled do 29. novembra.

Flamski baročni mojster
Peter Paul Rubens (1577-1640) se je rodil v kraju Siegen v Nemčiji kot sin protestantskih emigrantov. V Antwerpnu, kamor se je preselil, je vodil slikarsko delavnico. Bil je spoštovan slikar in ugleden, bogat meščan. Spada med glavne predstavnike flamskega baročnega slikarstva in je mojster velikih dinamičnih kompozicij, ustvarjenih v razkošnih toplih in žarečih barvah. Tematsko je bil vsestranski umetnik.