Razstave
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 15 glasov Ocenite to novico!
Foundling Museum
Januarja letos so v muzeju na ogled postavili razstavo Prve med enakimi o izjemnih ženskah, ki so pomagale oblikovati sodobno britansko družbo. Foto: Foundling Museum
Thomas Coram
Imena žensk, ki so pred 300 leti dale odločilno pobudo za ustanovitev bolnišnice, je v dokumentacijo muzeja tedaj zapisal ustanovitelj Thomas Coram, idejni oče dobrodelne stavbe. O njegovi vlogi že stoletja pripoveduje portret, ki ga je naslikal William Hogarth, zdaj pa je čas, da se začasno umakne podobam 21 pobudnic, brez katerih svoje želje morda ne bi mogel uresničiti. Foto: BoBo
Muzej Foundling
Seznam podpisnic peticije, s pomočjo katere je Thomas Coram naredil odločilni korak k uresničitvi bolnišnice za zapuščene dojenčke. Foto: Youtube/Foundling Museum
hogarth
Slika s prizorom marša stražarjev v Finchley, ki jo je bolničnici Foundling v 18. stoletju daroval tedaj ugledni slikar William Hogarth. Foto: Wikipedia

Dodaj v

Ob stoletnici uspeha britanskih sufražetk moški portreti v depoje, ženski na stene

Nov pogled na zgodovino, v kateri ženske dobijo mesto, ki jim gre
3. februar 2018 ob 12:49
London - MMC RTV SLO

V Veliki Britaniji zaznamujejo stoletnico uvedbe volilne pravice za ženske, prelomnico, ki se ji bodo v londonskem muzeju Foundling poklonili tako, da bodo stalno razstavo obrnili na glavo. S sten bodo umaknili portrete voditeljev ustanove in jih nadomestili s podobami žensk, ki jim gre v resnici ključna zasluga, da je dobrodelno društvo sploh zaživelo.

Muzej, ki raziskuje zgodovino prve britanske dobrodelne ustanove za otroke - bolnišnico za najdenčke (od tod tudi ime muzejske hiše, ki bi jo lahko poslovenili tudi kot Muzej najdenčkov), želi s preureditvijo postavitve usmeriti pozornost k 21 ženskam, ki so s peticijo dale prvo pobudo za postavitev stavbe, pa jih je zgodovina postavila v senco njenih ravnateljev.

Medtem ko namreč portreti zaslužnih mož osrednjo galerijo muzeja krasijo skoraj 300 let, podpisnicam peticije iz leta 1735 ni namenjene niti besede, četudi brez njih morda ustanove morda nikoli ne bi bilo, poroča portal Art Newspaper.

Stoletnico želijo v muzeju izkoristiti, da bi opozorili na vlogo žensk, ki so bile namerno ali pa ne izbrisane iz zgodovine. "Z našo zbirko lahko povemo 300 let dolgo zgodbo o ženskah, ki so oblikovale britansko družbo, kulturo in filantropsko misel," je dejala direktorica muzeja Caro Howell.

Razstava bo vrata odprla prihodnjo jesen, natančneje 21. septembra, in bo na ogled do 13. januarja 2019, vabila pa bo z naslovom Dame imenitnosti in ugleda. Na njej želijo razstaviti portrete žensk, ki so v muzejski zbirki dokumentirane na enem samem mestu - faksimilu seznama, ki ga je zapisal ustanovitelj bolnišnice Thomas Coram. Treba je povedati, da je bil Coram tisti, ki je prvi prišel na idejo o ustanovi, ki bi odprla vrata zapuščenim otrokom. Desetletje je trkal na vrata bogatih in vplivnih mož, da bi podprli njegovo pobudo, a za njegovo dobrodelno prizadevanje niso imeli posluha. Spremenil je taktiko in se obrnil na ženske, ki so bile pobudi mnogo bolj naklonjene.

Potem ko je obupal nad moškimi, je Thomas Coram svojo vizijo predstavil somersetski vojvodinji Charlotte, ki je bila poročena s tedaj najbogatejšim Angležem. Imela je 18 let in je takrat prvič postala mati. Coramova zgodba jo je ganila in prva je podpisala peticijo, kmalu zatem pa so ji sledile tudi druge vojvodinje.

Edina sled je listič z imeni pobudnic
Coramov seznam je bil tudi edina izhodiščna oporna točka za nadaljnjo raziskavo, ki se ji je muzejska ekipa posveča leto dni, da bi našla njihove naslikane podobe. Pri tem so bili precej uspešni in našli so 18 portretov, še vedno pa jim manjkajo tri podobe. En portret je očitno za vedno izgubljen - pravzaprav je dočakal 21. stoletje, leta 2015 pa je bil uničen v požaru. Drugi obstaja v črno-beli različici, vendar pa ga ni mogoče locirati, zato bodo namesto izvirnika razstavili reprodukcijo. Zadnji portret pa ostaja skrivnost - ta podoba bo na razstavi zaznamovana s praznim okvirjem.

Moške portrete, ki stoletja zrejo s sten muzeja, so naslikali nekateri priznani umetniki, kot so Joshua Reynolds, Allan Ramsay in William Hogarth. V času razstave jih bodo umaknili v druge prostore muzeja ali pa v depo, na njihova mesta pa jih bodo vrnili po koncu postavitve.

Razstava je v načrtu programa za prihodnje leto, njena uresničitev pa bo vseeno odvisna tudi od odzivnosti javnosti. V muzeju so to namreč pozvali na pomoč pri zbiranju 20.000 funtov za izpeljavo postavitve. Po besedah direktorice ponujajo na ta način ljubiteljem kulture in umetnosti možnost, da pomagajo spremeniti dozdajšnji pogled na zgodovino, ki premalo pozornosti posveča vlogi žensk.

Načrtovana razstava bo le ena od številnih dogodkov, ki jih v muzeju pripravljajo ob zaznamovanju stoletnice uvedbe volilne pravice za ženske. Poleg pogovorov so med drugim pripravili tudi razstavo z naslovom Prve med enakimi, ki predstavlja 30 vodilnih žensk v Veliki Britaniji, kot so direktorica galerije Tate Maria Balshaw in prve oskrbnice Šol Kraljeve akademije Eileen Cooper. Spomnili pa se bodo tudi tistih žensk, ki so skrbele za ustaljeno delovanje bolnišnice, od dojilj do inšpektoric.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Nemo
# 03.02.2018 ob 13:47
Zakaj mora biti vedno ali - ali? Kaj ne bi bilo bolj naravno, da bi bilo moški IN ženske?
spela55
# 03.02.2018 ob 20:31
"kavalirstvo in uglajenost višjega razreda tistih časov sta bila pisana na kožo damam, ki niso počele drugega kot zapravljale svoj čas in denar svojih soprogov na čajankah in potovanjih."

Če bi jim moški dovolili kaj počet, recimo, če bi se smele vpisat na kakšno univerzo ali pa če bi smele imeti svoje podjetje ne da bi potrebovale skrbništvo in dovoljenje moškega, če bi recimo lahko šle vsaj nekatere od njih volit, potem bi pa mogoče še kaj drugega počele.

"Zakaj mora biti vedno ali - ali? Kaj ne bi bilo bolj naravno, da bi bilo moški IN ženske?"
Se strinjam in hkrati ne razumem, zakaj so bili potem do zdaj samo moški?

Sicer pa zanimivo. Ženske pretiravamo, če se pritožujemo, da so 300 let tam viseli samo portreti moških, nekateri se pa pritožujete nad tremi meseci in pol, ko bodo not viseli izključno portreti žensk. Kakšna nepravica, res.
Radenm
# 03.02.2018 ob 13:17
Tele Gospe (z veliko začetnico) si res zaslužijo precej več pozornosti. Spoštovanje vsem.
gggg
# 03.02.2018 ob 15:12
@Snežinkica # 03.02.2018 ob 14:22
Deplasirano je to, da se na račun popravljanja starih krivic (ki so se dejansko pojavljale) zdaj zadevo "rešuje" z diametralnimi rešitvami. Popolna nasprotja kvečjemu povečujejo razlike. Treba je sodelovati. Vedno in povsod.
Zatarra
# 04.02.2018 ob 09:46
Slab izgovor imaš, ni sprejemljiv. :-)
Pussy_Slayer_XxX
# 04.02.2018 ob 08:52
Mene ne moti, da je bil odstranjen moški. Roko na srce, nikoli nisem slišal zanj.

Me pa čudi ta kognitivna disonanca, ko se pozdravlja umik portretov, RAVNO za to, ker je nekdo moški. Namesto, da bi se nagrajevalo zaslužne, se nagrajuje na podlagi identifikacijske politike.

Naj se imena in morebitni portreti zaslužnih žensk postavijo v stalno razstavo. Nek poceni populizem me ne gane.

Kot da se zdaj popravlja krivica z umikom portreta idejnega očeta, ker je imel penis. Kako točno se je zdaj karkoli popravilo? *facepalm*
Zatarra
# 04.02.2018 ob 08:27
Popravek: nor. -> npr.
Zatarra
# 04.02.2018 ob 08:24
Vedno me fascinirajo ženske, ki so jim nor. vzor neke sufražetke, obenem pa so taiste (domnevam vsaj) ženske dopustile, da jih nekdo, morda so se celo same (kdo ve? ...), poimenuje s pomanjševalnico(!) in želijo navzven dajati vtis goreče feministke. Zelo zanimivo, vendar nikakor ne presenetljivo. :-) Čista shizofrenija! Kajne Snežinkica? :>
nvk
# 03.02.2018 ob 18:06
Nah, MMC pa že ne poriva naprej liberalne vsebine, kje pa :)
truefalse
# 05.02.2018 ob 09:16
Ko berem misli tega Snežinkico, me prime, da bi bil spet bolj šovinističen do žensk. Podobno kot me pri veganih popade lakota po mesu.
Snežinkica
# 04.02.2018 ob 10:11
To je pa kvečjemu tvoj problem.
Snežinkica
# 04.02.2018 ob 09:39
@Zatarra

Ne, v bistvu gre za ironijo, ampak očitno so stereotipi o feministkah pač prehudi, kajne.
los-t
# 03.02.2018 ob 19:11
Ne vem no, tudi te ženske ne bi nič dosegle, če jih ne bi moški podprli..jim je bilo pa zagotovo lažje v življenju kot moškim, kavalirstvo in uglajenost višjega razreda tistih časov sta bila pisana na kožo damam, ki niso počele drugega kot zapravljale svoj čas in denar svojih soprogov na čajankah in potovanjih.
Snežinkica
# 03.02.2018 ob 15:27
Deplasirano je to, da se na račun popravljanja starih krivic (ki so se dejansko pojavljale) zdaj zadevo "rešuje" z diametralnimi rešitvami. Popolna nasprotja kvečjemu povečujejo razlike.

Kaj res? Ti bi torej izenačenje količine vode v polnem in praznem kozarcu dosegel tako, da bi v oba nalil enako količino vode? Obstaja razlog zakaj poznamo pozitivno diskriminacijo, ravno zaradi tega, ker nam le-ta edina omogoča popravo zgodovinskih krivic.
Snežinkica
# 03.02.2018 ob 13:03
Zgodovina je polna primerov, ko so si moški pripenjali zasluge za vsakršne dosežke žensk, te pa so bile potisnjene v pozabo. Tole je torej lepa gesta s katero bodo ženske dobile mesto, ki so si ga s svojim delom zaslužile.
Snežinkica
# 03.02.2018 ob 14:22
Zakaj mora biti vedno ali - ali? Kaj ne bi bilo bolj naravno, da bi bilo moški IN ženske?

Vprašaj patriarhe zakaj so tisočletja forsirali zgolj moške. Očitek, da je sedaj vsa pozornost namenjena ženskam je pa povsem deplasiran.
Kazalo