Ljubljanska postavitev je nastala v sodelovanju z arheološkim muzejem iz Zagreba, kjer območje Varaždinskih Toplic raziskujejo že od leta 1953, vodili so tudi znanstvene raziskave odkritih najdb. Najnovejše najdbe tega arheološkega najdišča rimskega zdravilišča in svetišča, ki je v različnih fazah nastajalo od 1. do 4. stoletja, so bile predstavljene prvič.

S premierno predstavitvijo najnovejših najdb se je Cankarjev dom vključil v obhajanje dvatisočletnice antične Emone. Po dobrem letu bo razstava končno predstavljena tudi zagrebškemu občinstvu in prilagojena prostorom arheološkega muzeja. Ohranjena bo celostna podoba razstave, ki jo je oblikovala Maja Gspan, hrvaška izdaja kataloga prav tako ostaja v oblikovanju Braneta Žalarja.
Izjemen pomen tega rimskega naselja kot zdraviliškega središča v tem obdobju potrjujejo številne najdbe kamnitih spomenikov, reliefov, napisov in skulptur. Za razvoj rimske naselbine Aquae Iasae je bilo odločilno intenzivno koriščenje termalnega izvira, mesto kot turistično-zdraviliški center pa še danes za svoj razvoj dolguje zahvalo ravno zdravilni termalni vodi, ki se zajema iz istega izvira.
V Aquae Iasae so zaradi izredne zdravilnosti termalne vode prihajali ugledni predstavniki urbanih središč iz neposredne bližine, iz Poetovia in Celeie ter pripadniki višjih slojev prebivalstva iz vseh delov imperija.

Razstava obsega 146 eksponatov, med njimi so poleg izvirne kamnite plastike (kipov in reliefov), epigrafskih spomenikov (žrtvenikov in posvetilnih napisov), arhitekturnih členov ter drugih, manjših arheoloških artefaktov predstavljene tudi štiri kopije skulpture in reliefov iz zgodnejših izkopavanj (izvirniki so danes stalno postavljeni v Pokrajinskem muzeju Varaždinske Toplice), 3D-rekonstrukcije, fotografsko in filmsko gradivo.