Okoli leta 1700 je dal grof Ignacij Marija Attems grad preoblikovati v baročno rezidenco, takrat pa so tudi preuredili njegov vzhodni trakt in v njem uredili največjo slavnostno dvorano na Slovenskem ter v zahodnem traktu reprezentančno stopnišče in kapelo. Foto: Posavski muzej Brežice
Okoli leta 1700 je dal grof Ignacij Marija Attems grad preoblikovati v baročno rezidenco, takrat pa so tudi preuredili njegov vzhodni trakt in v njem uredili največjo slavnostno dvorano na Slovenskem ter v zahodnem traktu reprezentančno stopnišče in kapelo. Foto: Posavski muzej Brežice
Na najdišču ob gradnji nekdanje magistralne ceste in avtoceste Ljubljana–Zagreb so odkrili mnogo novih oblik steklenega posodja, kakršnega doslej v rimskodobnih slovenskih najdiščih nismo poznali. Visok je tudi odstotek kakovostnega stekla intenzivnih barv. Foto: Posavski muzej Brežice

V drugem delu stalne razstave, ki ga bodo prenovili v prihodnjih letih, nameravajo predstaviti prazgodovinske in druge najdbe z območja Posavja.

Arheologinja Posavskega muzeja Jana Puhar je povedala, da nameravajo v okviru stalne razstave Tisočletja posavskih gričev in ravnic, ki so jo odprli danes, leta 2019 predstaviti tudi bogato gradivo s posavskih najdišč, ki ga še restavrirajo.

V celoti prenovljena razstava pa bo predstavila bogate arheološke najdbe s Posavskega v prazgodovini, antiki in poznejših arheoloških obdobjih strateško pomembnega območja.

Strateška lega mesta ob Savi
Kot je navedla, je bilo na območju Posavskega muzeja več pomembnih starejšeželeznodobnih naselbin, predvsem na območju Brežic so arheologi odkrili izredno bogata keltska grobišča. Med rimskimi naselbinami pa je opozorila na veliko rimsko naselbino s statusom municipija Neviodunum oziroma današnje Drnovo pri Krškem, rimsko Romulo oziroma Ribnico in na rimski vojaški tabor na Obrežju, ki so ga odkrili pri gradnji avtoceste.

Posavje je bilo namreč že od najstarejših prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij s tako imenovanimi Brežiškimi vrati pomembno križišče poti in cest, ki so Panonsko nižino in Balkanski polotok povezovale z dolino Krke in Save, Alpami ter Apeninskim polotokom, je pojasnila arheologinja.


Za prenovljeno stalno arheološko razstavo v brežiškem muzeju pripravljajo tudi katalog, je še povedala Jana Puhar.

Muzej in grad v enem
V brežiškem Posavskem muzeju so sicer ob arheološki na ogled še stalna etnološka, zgodovinska in umetnostnozgodovinska postavitev, razstava novejše zgodovine ter zbirka Bürger - mestjan - meščan. Del Posavskega muzeja, ki domuje v Gradu Brežice, je tudi viteška dvorana, ki jo je med letoma 1702 in 1703 poslikal Frančišek Karl Remb.

Freske na stenah slavnostne dvorane prikazujejo antične krajine, na prehodu v strop pa so naslikani motivi antične mitologije in renesančne literature, ki hkrati predstavljajo štiri elemente. Na stropu so upodobljena znanstvena in umetnostna področja, ki jih pod okrilje jemlje naročnik Attems. Dvorano so leta 2012 temeljito restavrirali.