Stanislavski je režiral ali odigral v vrsti gledaliških predstav, ki so se za vedno vpisale v zgodovino ruskega in svetovnega gledališča. Foto: Arhiv Ruskega centra znanosti in kulture v Sloveniji
Stanislavski je režiral ali odigral v vrsti gledaliških predstav, ki so se za vedno vpisale v zgodovino ruskega in svetovnega gledališča. Foto: Arhiv Ruskega centra znanosti in kulture v Sloveniji
Stanislavski v vlogi viteza v uprizoritvi Puškinovega Skopega viteza iz leta 1888.
Stanislavski v vlogi viteza v uprizoritvi Puškinovega Skopega viteza iz leta 1888. Foto: Wikipedia
Stanislavski
Razstava bo prikazala zanimivosti o življenju in umetnosti Stanislavskega in njegovega sodelavca Vladimirja Ivanoviča Nemiroviča - Dančenka. Foto: Arhiv Ruskega centra znanosti in kulture v Sloveniji

Postavil je temeljni sistem igralske tehnike, danes poimenovan sistem Stanislavskega, iz katerega izhajajo praktično vse druge igralske tehnike, in je prasistem modernega gledališča. Sam je igralce obenem opozarjal, naj mu vendar slepo ne sledijo, ampak sistem prilagodijo sebi. Prelom s tradicijo je tisto, kar je bistveno, je še polagal na dušo.

Prepričan je bil, da je le s popolno predanostjo in disciplino mogoče ustvarjati dobro gledališče, sam se je neutrudno ukvarjal s samorefleksijo in analiziral lastno igro. "Ni majhnih vlog, le majhni igralci," je ena izmed njegovih še danes neštetokrat ponovljenih misli.
Naslon na emocionalni spomin
Rodil se je leta 1863 kot Konstantin Sergejevič Aleksejev bogati materi v Moskvi. Z gledališko igro se je prvič srečal že pri sedmih letih, leta 1888 je ustanovil Društvo umetnosti in književnosti v Malem teatru. Leta 1897 je bil eden izmed ustanoviteljev Moskovskega teatra umetnosti, kjer se je naslonil na tradicijo realizma Aleksandra Puškina in začel razvijati svoj znameniti sistem. Gre za tehniko, pri kateri se igralec spomni lastnega doživljanja določenega čustva v konkretni situaciji iz preteklosti ter s pomočjo podoživetja prepričljivo odigra čustva svojega lika.
Stanislavski je vplival tudi na pisanje Maksima Gorkega in Antona Čehova, njegovo delo je bilo enako pomembno za razvoj sovjetskega socrealizma kot psihološkega realizma v ZDA. Podpisal je več pedagoških del in avtobiografijo Moje življenje v umetnosti. "Ljubi umetnost v sebi, ne sebe v umetnosti," je zapisal.

O svetovno znanih gledaliških predstavah
Razstava v foajeju Male drame predstavlja zanimivosti o življenju in umetnosti Stanislavskega in njegovega sodelavca Vladimirja Ivanoviča Nemiroviča - Dančenka, pa tudi podrobnosti o njuni postavitvi gledaliških predstav, ki so zapisane v zgodovino ruskega in svetovnega gledališča.

O delu Stanislavskega sta spregovorila direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Sloveniji Rifat Patejev in gledališka lektorica SNG-ja Drama Ljubljana Tatjana Stanič. Odprtju razstave v Mali drami je sledila predstava Božič pri Ivanovih ruskega pesnika in dramatika Ivanoviča Vvedenskega v režiji Oliverja Frljića.