Pri okroglasti skulpturi, široki štiri metre in visoki 5,5 metra, je Avtorja zanimalo, kako stopa v interakcijo z ljudmi, zato se inštalacija odziva na obiskovalce z zvoki in svetlobo. Foto: BoBo
Pri okroglasti skulpturi, široki štiri metre in visoki 5,5 metra, je Avtorja zanimalo, kako stopa v interakcijo z ljudmi, zato se inštalacija odziva na obiskovalce z zvoki in svetlobo. Foto: BoBo
Martin bricelj Baraga
Moonolith je velika okrogla nebesna sfera, ki deluje na dveh ravneh. Skozi interakcijo postane njeno površje odzivno svetlobno in zvočno glasbilo, ki odpira polje igre. V fazi mirovanja pa je Moonolith skulptura, ki za obiskovalca z gibanjem svetlobe in zvokov pomeni prostor umiritve in razmisleka. Foto: Iztok Medja

Na otvoritveni slovesnosti projekta Martina Briclja Barage na Ljubljanskem gradu bo nastopil Eric Raynaud, avtor zvočne podobe Moonolitha.

Kiparski monolit za futuristično dobo
Večplasten site-specifiški projekt korespondira z družbeno stvarnostjo oziroma z mimoidočimi, s predstavljanjem naravnih elementov z naravo in vesoljem, obenem pa je vpet tudi v naravovarstvene projekte, ki odpirajo širša okoljska vprašanja. Ime projekta nakazuje na njegovo povezanost s tradicijo oziroma kiparskimi monoliti kot tudi s futuristično utopijo.

Inštalacija oz. okroglasta skulptura, široka štiri metre in visoka 5,5 metrov, je ob vsaki postavitvi drugačna. Posebej za Ljubljanski grad so razvili dnevno interaktivno verzijo Moonolitha, ki se odziva na premike ljudi skozi "surround sound zvočni sistem", so zapisali organizatorji postavitve.

Projekt v nenehnem razvoju
Moonolith predstavlja nadgradnjo prejšnjih sedmih projektov Briclja Barage, ki jih je zasnoval v sodelovanju s programerji in zvočnimi oblikovalci. Prejšnje različice inštalacije, ki so nosile ime DarkStar, so gostovale že po vsej Evropi, od Londona, Haaga, Lizbone, Eindhovna, Bilbaa do Aten. Predstavljene pa so bile tudi v Sloveniji, v okviru Sonica festivala in Svetlobne gverile.

Martin Bricelj Baraga je medmedijski umetnik, producent in kurator. V svojih interaktivnih projektih, avdiovizualnih performansih in kolaborativnih delih raziskuje kompleksna razmerja med človekom in tehnologijo, zanimajo pa ga tudi socialni vidiki sodobne popkulture ter politične dimenzije posredovanih resničnosti. Fascinacijo nad tehnologijo v svojih delih pogosto prepleta z elementi znanstvene fantastike. Med drugim je ustanovitelj festivala Sonica v Ljubljani, deluje pa tudi kot vodja Muzeja tranzitornih umetnosti - MoTA.