Cyanometer je monolit, ki meri modrino neba in prikazuje kakovost zraka v Ljubljani, podatke pa pošilja v spletni arhiv. Foto: BoBo
Cyanometer je monolit, ki meri modrino neba in prikazuje kakovost zraka v Ljubljani, podatke pa pošilja v spletni arhiv. Foto: BoBo
Cyanometer je nov nonument iz serije Nonumentov – futurističnih, znanstvenofantastičnih in utopičnih instalacij in objektov v javnem prostoru, s katerimi se ukvarja Martin Bricelj Baraga. Foto: BoBo

Monolit bo meril modrino neba, prikazoval kakovost zraka v Ljubljani in njegove glavne onesnaževalce. Instalacija Cyanometer bo v središču prestolnice stala vse do konca leta.

Instalacija Cyanometer je poklon izvirnemu cyanometru - to je orodje, ki ga je leta 1789 zasnoval švicarski fizik in alpinist Horace-Benedict de Saussure, da bi izmeril modrino neba in s tem skušal napovedati vreme. De Saussure je s pomočjo instrumenta ugotovil, da je modrina neba odvisna od gostote delcev v zraku.

Se sploh še kdaj ozremo v nebo?
Osrednji del ljubljanskega monolita tvori de Saussurov barvni krog, sestavljen iz 53 odtenkov modre, od najsvetlejše do najtemnejše, ki jih lahko primerjamo z dejansko modrino neba. S svojo preprosto zasnovo se Cyanometer vrača k neposrednemu stiku z okoljem in opominja na povezanost človeka z naravo. Obiskovalci bodo lahko na de Saussurjevi barvni skali, ki tvori jedro monolita, izmerili modrino neba, so zapisali v Muzeju tranzitornih umetnosti MoTA.

Cyanometer je nastal ob podpori Mestne občine Ljubljana, ki letos nosi naziv Zelena prestolnica Evrope, in Agencije RS za okolje. Projekt so razvili v sklopu mreže Artecityja, ki je sofinancirana v okviru programa Kreativna Evropa.

Instalacija je nov nonument iz serije Nonumentov - futurističnih, znanstvenofantastičnih in utopičnih instalacij ter objektov v javnem prostoru Briclja Barage. Zadnji, imenovan Moonolith, je stal na Trgu republike med 3. decembrom in 3. januarjem. T. i. monument luni in zvezdam je na svoji površini odslikaval Luno in konstelacije zvezd, odzival pa se je tudi na mimoidoče.


Martin Bricelj Baraga je intermedijski umetnik, producent in kurator. V svojih interaktivnih projektih, avdiovizualnih performansih in kolaborativnih delih raziskuje kompleksna razmerja med človekom in tehnologijo, zanimajo pa ga tudi socialni vidiki sodobne popkulture ter politične dimenzije posredovanih resničnosti.


Svoja dela pogosto prepleta z elementi znanstvene fantastike. Je ustanovitelj festivala Sonica v Ljubljani, deluje pa tudi kot vodja zavoda MoTA - Museum of Transitory Art. S svojimi deli se je predstavil tudi v več evropskih prestolnicah in drugod po svetu.