Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici je nastal leta 1962, kot so zapisali na spletni strani centra,
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici je nastal leta 1962, kot so zapisali na spletni strani centra, "po prizadevanju in velikodušnosti slovenskih zavednih ljudi, doma in po svetu, da bi tu imeli kulturni hram, kjer bi gojili ljubezen do slovenskega jezika in krščanske kulture". Foto: www.kclbratuz.org
Ljudmila Novak
Ministrica Novakova je navzočim na slavnosti ob 50. obletnici zaželela, da bi center tudi v prihodnje opravljal kulturno poslanstvo. Razstava 50 umetnikov za 50 let, ki so jo odprli na slavnostni akademiji, bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici na ogled od 25. februarja do 30. marca 2012 med ponedeljkom in petkom od 17. do 19. ure. Foto: MMC RTV SLO

Med številnimi gosti, ki so na akademiji spregovorili, so bili tudi predsednica centra Franka Žgavec, slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, predsednik komisije DZ-ja za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič ter svetovalec predsednika republike Danila Türka Ladislav Lipič.

Katoliški dom je sad naporov idealistov
Predsednica centra Lojze Bratuž, ki je v Gorici eden osrednjih kulturnih hramov, Žgavčeva je v nagovoru spregovorila o težavnih začetkih gradnje kulturnega doma, ki so ga odprli kot Katoliški dom 25. februarja leta 1962 po načrtu arhitekta Giordana Malnija, medtem ko so leta 1996 izvedli korenito prenovo centra po načrtih goriškega arhitekta Davida Faganela ter nekdanji Katoliški dom preimenovali v Kulturni center Lojze Bratuž po skladatelju, zborovodji in narodnem delavcu Lojzetu Bratužu (1902-1937), ki je umrl kot žrtev fašizma. "Katoliški dom je bil sad desetletnih neverjetnih naporov pogumnih idealistov, vztrajnih in pokončnih oseb, polnih idealov, ki so bili v izredno težkih časih neomajni in prepričani, da sta jezik in kultura osnova vsakega naroda," je Žgavčeva povedala o trdih začetkih.

O današnji vlogi centra Žgavčeva pravi, da je "ne samo dvorana, temveč pravo kulturno, vzgojno, šolsko, športno in rekreativno središče". Kulturni center Lojze Bratuž je po njenih besedah danes središče, ki zaseda pomembno mesto ne samo v goriškem, temveč tudi v širšem kulturnem prostoru. Goriški župan Ettore Romoli je izpostavil izjemen pomen centra Bratuž za vso Gorico in širšo Gorico, medtem ko je svetovalec predsednika Türka Lipič poudaril pomen centra v celotnem goriškem prostoru ter zaželel centru, naj deluje tudi v prihodnje v duhu znanega tržaškega srečanja treh predsednikov, ko so se zavzeli za sožitje in plodno sodelovanje ob nekdanjih državnih mejah.

Čas za predstavnika zamejcev v parlamentu?
Ministrica Novakova je zaželela, da bi center tudi v prihodnje opravljal kulturno poslanstvo, "mladi pa naj bodo tudi v prihodnje veseli, ponosni, da imajo slovenske korenine". Dodala je, naj center ostane most med dvema narodoma, med dvema državama, naj ustvarjalci v centru tudi v prihodnje ostanejo "tkalci nevidnih vezi med nami". "Dve domovini imate, dve kulturi, dva jezika poznate, a ostanite zvesti slovenskim koreninam," je pozvala.

Pukšič je v nagovoru obljubil tudi nadaljnjo tesno pomoč DZ-ja in dejal, da bi že bil čas, da bi Slovenci, ki živijo v zamejstvu, dobili svojega predstavnika v DZ-ju, kot bi bilo dobro, da bi svojega predstavnika v slovenskem parlamentu imeli tudi Slovenci, ki živijo po svetu. Goriški nadškof Dino De Antoni je v slovenskem nagovoru poudaril, da je "materni jezik nedotakljiv", in izpostavil odprtost centra do Furlanov in Italijanov. Predsednik goriške pokrajinske uprave Enrico Gherghetta je izpostavil pomen solidarnosti, vrednot, skupnosti in identitete, novogoriški župan Matej Arčon je čestital centru za delovanje in poudaril, da velja povezovanje med Novo Gorico in Gorico še poglobiti, predsednik krovne organizacije Svet slovenskih organizacij Drago Štoka pa je začetek delovanja centra Bratuž označil za čudež ter izpostavil vrednote, na katerih sloni delovanje centra: slovenstvo, demokratične vrednote in krščanski etos.