Rokopisi so bili nekoč v lasti evropske družine, ki jih je poimenovala po sveti Idi, edini švicarski svetnici, pobožni grofici, ki je zapustila nasilnega moža in se pridružila benediktinskemu redu. Rokopisi, ki bodo od 9. aprila do 2. maja na ogled v newyorški galeriji Enluminures, so po poročanju The Art Nespaper nastali v časovnem obdobju od okoli leta 980 do 1240.

V tem poltretjem stoletju je evropska družba prešla skozi nekaj ključnih umetniških in političnih poglavij. Ko se je ob bližajočem se letu 1000 krepil strah pred pričakovanjem konca sveta in so umetnost preplavili apokaliptični prizori ter poudarjena delitev med dobrim in zlim, so cveteli skriptorji pod pokroviteljstvom Otoningov. Iluminatorji, freskanti in stavbarji, ki so delovali pod mecenstvom Otona I. Velikega, Otona II., Otona III. in nato še Henrika II., so dali pomemben predtakt romanski umetnosti, v času katere je nastal večji del rokopisov Idine skupine.
Med čudovito prepletenimi inicialkami
Dva lekcionarja (gre za liturgiji namenjeno knjigo z odlomki iz Svetega pisma) sta nastala na Iberskem polotoku, kjer so prevladovale estetika žarečih barvnih kompozicij, kakršnih preostala Evropa ni poznala. Nekaj psaltrov je nastalo v pomembnih samostanih 12. stoletja, nekaj je tudi Biblij. Rokopisi pa pripovedujejo o umetnosti in znanju samostanov srednjeveških nemških dežel, Italije in Španije.
Med dragulji zbirke omenjajo slavni Liesbornski evangeliar iz 10. stoletja, čudovit primer otonske iluminacije, ki jo je za benediktinski samostan Liesborn naročila tedanja opatinja. Rokopis se je v prodajnem katalogu pojavil samo enkrat, in sicer leta 1945. Tedaj so ga označili za enega najdragocenejših evangeliarjev v zasebnih rokah. "Če je to veljalo pred sedemdesetimi leti, danes toliko bolj," pravi Christopher de Hamel, strokovni sodelavec galerije in eden vodilnih poznavalcev srednjeveškega knjižnega slikarstva na svetu. Izvrstno ohranjena knjiga je najdragocenejši rokopis zbirke, ocenjen na 6,5 milijona dolarjev (5,9 milijona evrov).