Razstave
(3)
Pierre in Gilles: Merkur, 2001 (model : Enzo Junior)
Vsakdanji mediji in oglasi so polni podob polgolih ženskih teles, a golega moškega telesa očitno nismo vajeni. Podobna razstava je bila lani na Dunaju tarča številnih pritožb.
Plakat, ki je lani na Dunaju oglaševal podobno razstavo Goli moški, od 1800 do današnjega dne; na njem je fotografija francoske umetniške dvojice Pierre & Gilles, poimenovana Vive la France, ki prikazuje tri moške različnih ras – ti nosijo zgolj bele, modre in rdeče nogavice ter nogometne čevlje. Po številnih pritožbah so organizatorji razstave s črnim trakom prelepili intimne dele moških. Parižani si česa podobnega ne bi radi privoščili. Foto: EPA
Adolphe William Bouguereau: Enakost pred smrtjo (Égalité devant la mort, 1848)
Muzej Orsay, ki sicer načeloma ne razstavlja moderne umetnosti, bo obiskovalce presenetil s sopostavitvijo klasičnih in novodobnih stvaritev.
VIDEO
V Parizu je vroče: moški...

Dodaj v

Vroča pariška jesen: moški odvržejo krpice

Po Dunaju se je opogumil še Pariz
4. september 2013 ob 13:01,
zadnji poseg: 4. september 2013 ob 14:47
Pariz - MMC RTV SLO

Od 17. do 19. stoletja je bil ženski akt osnova akademskega študija in eden izmed osrednjih motivov v likovni umetnosti na Zahodu. Danes ne moremo stopiti v muzej klasične umetnosti, ne da bi naleteli na golo žensko formo. Kje pa muzeji skrivajo moške?

V Muzeju Orsay za september napovedujejo razstavo Moški/Moški - Moški akt v umetnosti od leta 1800 do danes (Masculin/Masculin. L'homme nu dans l'art de 1800 à nos jours). Kot so zapisali na svoji spletni strani, je bil v nasprotju z ženskim aktom, ki je bil velikokrat predmet razstav, moški akt razstavljan le redko. Z razstavo želijo opozoriti na bogastvo lastne in še nekaterih francoskih javnih zbirk.

Užaljeni, ker so jih Avstrijci spregledali?
Kot so še zapisali, je zelo pomenljivo, da do razstave moških aktov, ki je bila lani na ogled v Muzeju Leopold na Dunaju, ni bilo razstave, ki bi ponudila svež pristop k tej tematiki. "Dunajska razstava je bila zelo zanimiva in ji je vsekakor treba priznati zasluge za to, da je bila prva, ampak v veliko pogledih je bila nepopolna," je na to temo komentiral kurator francoske postavitve (in direktor muzeja) Guy Cogeval. "Manjkalo je nekaj velikih slikarjev, na primer francoski neoklasicisti - David, Girodet, Guérin, Gros, Géricault in tako dalje. Poleg tega ni bilo nobenih francoskih simbolistov, kot je na primer Gustav Moreau; mi pa imamo izvrstno zbirko simbolistov, ki so obenem prav moje področje. Razstavo smo lahko organizirali zelo na hitro, ker ni bilo veliko muzejev, ki bi zavrnili našo prošnjo."

Postavitev v Muzeju Orsay bo do moškega akta zavzela različne pristope - sociološkega, filozofskega in interpretativnega -, ter tako skušala predstaviti vse vidike in pomene tega motiva v likovni umetnosti.

"Svobodomiselne" Francoze razburi že ideja istospolnega zakona
Cogeval je prepričan, da bi razstava - tudi v sodobni, z goloto nasičeni popkulturi - utegnila koga razburiti. "Absolutno mislim, da še vedno obstaja tabu. Pred enim letom tega še ne bi trdil, ampak potem ko šest mesecev gledaš, kako mesto pretresa razkol med podporniki in nasprotniki istospolnega zakona, ugotoviš, da je v francoski družbi še vedno ogromno predsodkov, ki se jih je treba otresti - pa naj še tako mislimo, da smo najbolj svobodomiselna skupnost na svetu. Mislim, da je bil svet šokiran: celo v konservativni deželi, kakršna je Velika Britanija, je bil zakon sprejet brez pretirane debate."

Nočejo ponoviti nogometne cenzure
Za plakat za pariško postavitev je Cogeval sprva hotel uporabiti isto sliko kot pred njim Avstrijci: fotografija golih nogometašev Vive la France (Pierre et Gilles, 2006) je namreč eno od osmih del, ki so obema razstavama skupna. A dunajski zgled jih je izučil: mesto je Leopoldov muzej prisililo, da je moške genitalije na plakatih sramežljivo pokrilo s črnimi trakovi (pa še kljub temu se je na ustanovo usula poplava pritožb). Cogevalu se je zdelo, da tovrstna cenzura na primer na pariški podzemni železnici ne bi bila najbolje sprejeta in se je raje že v izhodišču cenzuriral sam. Izposodil si je fotografijo istih avtorjev, na kateri (od zadaj fotografiran) mladenič predstavlja boga Merkurja.

Na razstavi, ki se opira predvsem na zaklade muzeja Orsay in drugih francoskih javnih zbirk, bodo zastopane različne likovne tehnike - slikarstvo, kiparstvo, grafika in fotografija. Izbor eksponatov si lahko ogledate v spodnji galeriji.

A. J.
Jean Delville, Platonova šola (L'Ecole de Platon, 1898)
Jean-Baptiste Frédéric Desmarais (1756-1813): Pastir Paris (Le berger Pâris, 1787)
Gustave Moreau (1826-1898), Jazon (Jason, 1865)
Henri-Camille Danger (1857-1939): Fléau ! (1901)
Eadweard Muybridge (1830-1904): Rokoborba golih moških (1887)
Paul Cézanne, Kopalci (ok. 1890)
Alexandre Falguière (1831-1900): Rokoborca (1875)
Camille Félix Bellanger: Abelova smrt (1874-1875)
Prijavi napako
Komentarji
kr_en_ta_drug
# 04.09.2013 ob 14:20
fah-q
Res je. Novinarji brez težav prikažejo pretresljive prizore pokolov iz vojnih območij med glavno informativno oddajo, medtem ko goloto brezmilostno cenzurirajo. Narobe svet.
fah-q
# 04.09.2013 ob 13:35
Groza!! Hitro zamenjat s slikami iz Sirije...te niso pohujšljive.

Noja
# 04.09.2013 ob 16:47
Včasih so delali kipe in slike, da je bila golota nekaj
Kazalo