S srečanjem z ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem, osrednjim gostom in dobitnikom glavne nagrade, se bo v Ljubljani danes začel 32. mednarodni literarni festival Vilenica. Do nedelje bo gostil 26 avtorjev iz Srednje Evrope in drugod, tema, ki so jo organizatorji postavili v središče festivala, je medsebojno vplivanje literature in sveta. Foto: Jakob Gustinčič
S srečanjem z ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem, osrednjim gostom in dobitnikom glavne nagrade, se bo v Ljubljani danes začel 32. mednarodni literarni festival Vilenica. Do nedelje bo gostil 26 avtorjev iz Srednje Evrope in drugod, tema, ki so jo organizatorji postavili v središče festivala, je medsebojno vplivanje literature in sveta. Foto: Jakob Gustinčič
Vileniška žirija je Andruhoviču glavno festivalsko nagrado namenila za "polnokrvno, pogumno in svobodomiselno literaturo, ki vrača glas na videz in po krivici pozabljenim delom Evrope in nam, Srednjeevropejcem, na drzen, humoren, inteligenten in večplasten način s tem vrača lastno in skupno preteklost in prihodnost". Podelili mu jo bodo v soboto v jami Vilenica. Foto: Jakob Gustinčič
Posebna pozornost bo namenjena književnosti Norveške ob izidu antologije Innsyn, ki prinaša prve slovenske prevode 28 sodobnih norveških pisateljev in pesnikov. Foto: Vilenica

Antologija sodobne norveške književnosti z naslovom Innsyn prinaša 28 svežih pesniških in pisateljskih glasov iz Norveške, od "carverjevskega" zgodbarja in romanopisca Kjella Askildsena do pisateljice Gunnhild Øyehaug, mojstrice ubesedovanja toka zavesti s prepletom prefinjenega humorja. Besedila sta izbrali in uredili literarna kritičarka in prevajalka Tanja Petrič ter kulturna novinarka Birgit Hatlehol, ustanoviteljica in direktorica Mednarodnega festivala poezije in Festivala pesniškega filma v Oslu. Pesmi, zgodbe in izbrane odlomke iz romanov, ki so v slovenščini predstavljeni prvič, so poslovenili Darko Čuden, Nada Grošelj, Iva Klemenčič, Jana Kocjan, Martina Noč, Tanja Petrič in Marija Zlatnar Moe.

Antologija vključuje tudi izbor reportažne literature – odlomkov iz del znanih norveških novinark Åsne Seierstad in Erike Fatland – katere pomen se je spremenil predvsem po nasilnih dogodkih v Oslu in na otočku Utøya sredi poletja 2011. Anders Johansen, pisec in profesor stvarne literature, je zapisal, da je to nasilje spremenilo kulturno razmerje Norvežanov do jezika, posledično pa tudi do literature kot fikcije: "Nujno smo morali poiskati načine, kako o dogodkih govoriti stvarno v jeziku, ki bi hkrati zvesto odslikal dejstva in čustva."

Beseda innsyn obsega tako "vpogled«" zunanjega opazovalca kot tudi lastni "uvid" pisca, gre tako za spoznavanje kot za spoznanje, za pregled vsebine in za poglabljanje vanjo. "Namen pričujoče antologije sodobne norveške književnosti ni zgolj predstaviti nekaterih najboljših besedil avtorjev najrazličnejših žanrov, napisanih v različnih norveških jezikih in dialektih, temveč bralcem predati tudi globoka spoznanja o tem, zakaj je branje bistvenega pomena in kako nam jezik pomaga bolje razumeti današnji svet. V antologiji smo zbrali pisce s svojevrstno moralno držo, ki bi jo pokojna britanska avtorica Iris Murdoch poimenovala ‚pošten in ljubeč pogled," je v spremni besedi zapisala norveška urednica Birgit Hatlehol.

Tanja Petrič, urednica


*Naslov letošnje 32. izdaje mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki se bo po odprtju v sredo v Ljubljani preselil na Kras, je Literatura, ki spreminja svet, ki spreminja literaturo. Temu bo posvečena tudi petkova okrogla miza v Lipici, kjer bodo udeleženci razmišljali o odnosu med obema, vprašanju njunega medsebojnega vpliva in tudi morebitnega preoblikovanja.

Ob osrednjem gostu Juriju Andruhoviču bo festival gostil vrsto literarnih ustvarjalcev in kulturnih posrednikov iz 20 držav. V središču bo tudi domača pesnica Maja Vidmar, eden najbolj prepoznavnih glasov sodobne slovenske poezije, ki je pri ameriški založbi Dalkey Archive Press dočakala antologijski izbor pesmi v prevodu Andreja Pleterskega.

Od domačih avtorjev se bodo predstavili še Andrej Blatnik, Anja Golob, Alenka Jensterle Doležal in Boris Jukić, ki so v izboru za dobitnika vileniškega kristala, na festival pa se je ob zbirki esejev Evropa v sepiji vrnila tudi lanska prejemnica glavne nagrade Dubravka Ugrešić. Iz tujine so med drugim napovedani še iraški pesnik, pisatelj in novinar Samir Sayegh, srbski pisatelj Vladimir Pištalo, makedonska avtorica Rumena Bužarovska, kosovski pesnik, prozaist in esejist Fahredin Shehu, švicarska pisateljica Hedi Wyss, kanadski avtor Iain Reid in irska pesnica Kerrie O'Brien.

Kot stalnica bo ob festivalu potekal tudi dvodnevni mednarodni komparativistični kolokvij, na katerem bo 35 domačih in tujih udeležencev razmišljalo o evropskem humanizmu in njegovih izzivih.

Na festivalu Vilenica v središču Norvežani
Pred začetkom Vilenice
Na festivalu Vilenica v središču Norvežani
Pred začetkom Vilenice