Jubilejna razstava, ki je tokrat prikazana na panojih v Muzejskih vrtovih, saj so morali zaradi epidemije novega koronavirusa spremeniti načrte glede praznovanja, ponuja dragocen sprehod skozi simboličen izbor muzealij. Kot so ob tem zapisali v muzeju, je vrednost muzealij s strokovnega vidika neprecenljiva, zato je bil izbor zelo zahteven. Nekatere predmete so pridobili z načrtnim evidentiranjem in zbiranjem na terenu ali z arheološkimi izkopavanji, druge so jim s plemenitimi nameni darovali posamezniki iz svoje družinske dediščine.

V 70 letih skoraj 700 razstav in več kot 200 publikacij

Prve pobude za ustanovitev muzeja v Novem mestu so se pojavile ob 500-letnici mesta leta 1865, a je potem preteklo še skoraj devet desetletij, preden je odprl svoja vrata v stavbi Križatije, kjer je deloval najprej. Zdajšnji dom s petimi stavbami (Galerija 1964, Ropasova hiša 1965, stavba NOB ter uprava 1978, Jakčev dom 1984) in enoto v Kočevskem rogu pa je muzej dobil v osemdesetih letih.

V sedmih desetletjih so v muzeju pripravili skoraj 700 razstav in izdali več kot 200 različnih publikacij, na čelu vodstva se je zvrstilo deset direktorjev, skupno pa se je izmenjalo 67 zaposlenih. Poglavitna skrb muzeja je skrb za ohranjanje kulturne dediščine in njeno podajanje obiskovalcem, v ta namen izvajajo številne raziskave na terenu, pripravljajo različne razstave ter iščejo zanimive in poučne vsebine za javna vodstva ter predavanja.

Stalna razstava o arheološki preteklosti Dolenjske

Pomembna pridobitev za muzej je stalna arheološka razstava o arheološkem dogajanju na Dolenjskem, ki so jo postavili leta 2008 v prenovljenih prostorih komende križarskega
reda, v stavbi, kjer se je vse skupaj sploh začelo. Razstava celovito prikazuje arheološko dogajanje na Dolenjskem, od prvega pojava človeka v kameni dobi, do konca zgodnjega srednjega veka, bogato arheološko gradivo, izkopano v zadnjih desetletjih, pa dopolnjujejo risarske rekonstrukcije in fotografski prikazi najdišč, ter pojasnjevalni teksti.

V muzeju se še posebej posvečajo pedagoškemu delu. Kot pravijo, so mladi, od vrtca pa do maturantov, njihovo najzvestejše občinstvo, in ob tem poudarjajo, da pravi pristop do dediščine pomeni tudi pravilen odnos do svojega naroda, sodržavljanov in naše zgodovine.

V muzeju danes dela 23 zaposlenih, sestavlja pa ga pet kustodiatov in enoti Jakčev dom ter
Kočevski rog, v sklopu katerih strokovno deluje osem kustosov. Ponosni so, da so za svoje delo prejeli številne nagrade, v zadnjih 20 letih med njimi 4 Valvasorjeve nagrade, najvišje priznanje za muzejsko delo ter Valvasorjev nagelj, muzej pa je za svoje dosežke leta 2017 prejel tudi Častni znak svobode Republike Slovenije. V zadnjih petih letih so zelo okrepili tudi mednarodno sodelovanje.