Brez uradnega odprtja bo razstava na ogled od danes do 2. novembra ob običajnem odpiralnem času galerije. Njena kustosinja je Barbara Borčič.

Laibach je tematiko industrijske produkcije upodabljal v liku delavca ali v tovarniških in rudniških objektih v proletarskih in revolucionarnih Rdečih revirjih. Motiv
Laibach je tematiko industrijske produkcije upodabljal v liku delavca ali v tovarniških in rudniških objektih v proletarskih in revolucionarnih Rdečih revirjih. Motiv "tovarne" je našel v grafikah Janeza Kneza iz šestdesetih let, jih apropriiral in označil, ponavljal in variiral, zmerom pa zaznamoval s svojim znakom ali imenom, najpogosteje z (anamorfičnim) črnim križem, ugotavlja Barbara Borčić. Foto: BoBo
Brikolaž simbolov revolucionarne preteklosti (partizanske grafike in pesmi) in medijskih simbolov slovenstva (knežji kamen, vršaci, jeleni, sejalec) je Laibach postavil ob kultne podobe socrealizma in nacikunsta, žanrsko in historično slikarstvo ob ruski umetniški eksperiment, podobe iz enciklopedij in medicinskih priročnikov ob podobe iz sočasnih filmov in revij. Foto: Zavod Parasite
Brikolaž simbolov revolucionarne preteklosti (partizanske grafike in pesmi) in medijskih simbolov slovenstva (knežji kamen, vršaci, jeleni, sejalec) je Laibach postavil ob kultne podobe socrealizma in nacikunsta, žanrsko in historično slikarstvo ob ruski umetniški eksperiment, podobe iz enciklopedij in medicinskih priročnikov ob podobe iz sočasnih filmov in revij. Foto: Zavod Parasite

Ausstellung! Laibach Kunst je bil značilen klic k zgodnjim razstavam skupine Laibach. Tudi tokratna razstava se po pojasnilih kustosinje ozira k najzgodnejši umetniški praksi Laibach Kunst, zlasti v prvi dve razstavi v Galeriji Škuc leta 1982 in leta 1983. To sta bila dogodka, ki sta trajala po en večer, privabila pa sta številno občinstvo in sprožila burne reakcije.

Kot je zapisala kustosinja, postopki, ki jih razstava ob štiridesetletnici skupine prikazuje v Galeriji P74, pripadajo izhodiščnemu kredu in hkrati vpeljujejo določen zasuk.

Prilaščanje podob
"Laibach Kunst še naprej ostaja neuvrščena, neopredeljiva in enigmatična. Postavi (re)konstrukt: grafiko – sliko – objekt – kolaž – brikolaž – ambient. Z apropriacijo svojih lastnih zgodnjih podob 'iz druge roke', prilastitvijo prilastitve, uprizarja nekakšen simulaker simulakra. Ponovna uporaba podob neizogibno vpelje predrugačenje, zgostitev motivov je hkrati njihova premestitev. Na eni strani prenos, ponovitev in pomnožitev, na drugi intervencija, povečava in preobrat. Posegi so včasih grobi, drugič subtilni, vedno konceptualno premišljeni, a dvoumni: izločitev – zaznamek – remontaža," je zapisala Barbara Borčič.

Vsa dela, ki jih zasedba Laibach na pričujoči razstavi ponovno uporabi, so iz arzenala njene zbirke apropriiranih podob in so bila predstavljena že na omenjenih prvih razstavah v Galeriji Škuc. Te podobe so različne, po motivu, tehniki in slogu. Vsem pa je bil skupen mehanizem nastanka, vzpostavitve in reprodukcije: dialektika asociacije in disociacije, poenotenja in ločevanja, integracije in delitve.

"Tako ali drugače so bile produkt naročila in lahko rečemo, da jih je zmerom izdelal državni umetnik. Hkrati so bile reprezentacije nacionalne in kulturne identitete in so sčasoma dobile mitski značaj ter postale svojevrstne (državne, nacionalne, pop) ikone svojega časa," je med drugim še zapisala kustosinja.

Razstava ob 40-letnici delovanja skupine Laibach