T. S. Eliot se je sicer leta 1888 rodil v ZDA, vendar se je leta 1914 preselil v Veliko Britanijo in leta 1927 postal britanski državljan. Foto: Wikipedia Commons
T. S. Eliot se je sicer leta 1888 rodil v ZDA, vendar se je leta 1914 preselil v Veliko Britanijo in leta 1927 postal britanski državljan. Foto: Wikipedia Commons
Pusta dežela
Eliot je leta 1921 v ključnem trenutku svoje kariere prispel v Margate, kjer je več tednov iskal navdih za Pusto deželo. Leto pozneje je objavil pesnitev, ki se je izkazala za ključno in vplivno modernistično delo. Foto: Amazon

V mestu Margate lahko povežem nič z ničimer.

T. S. Eliot: Pusta dežela
Galerija Turner
Razstava Potovanja s Pusto deželo bo do 7. maja na ogled v galeriji v Margatu na jugovzhodu Velike Britanije, poimenovani po angleškem slikarju J. M. W. Turnerju, ki je pogosto obiskoval ta kraj. Foto: EPA

Zdaj se mu v tamkajšnji galeriji sodobne umetnosti Turner poklanjajo z razstavo, ki nosi naslov Potovanja s Pusto deželo.

V tem obmorskem mestu, ki naj bi navdihnilo tretji del pesnitve, v izvirniku naslovljene The Waste Land, bo po navedbah muzeja razstavljalo več kot 60 umetnikov. Koncept razstave, ki jo odpirajo te dni in bo na ogled do maja, je raziskovanje pomena te velike pesnitve T. S. Eliota.

Veliko modernistično delo
Pesnitev, ki jo je objavil leta 1922, se je pozneje izkazala za ključno in vplivno modernistično delo, v katerem se odražajo zlom sveta po prvi svetovni vojni in pesnikove osebne tegobe.

Prihajajoča razstava skuša prikazati, kako sta sodobna umetnost in umetnostna zgodovina premišljevali Eliotovo pesnitev, ki jo mnogi označujejo za sploh največjo pesnitev 20. stoletja. V mestu Margate lahko povežem nič z ničimer, je nekoč zapisal pesnik.

Vodilno pesniško pero svojega časa
Thomas Stearns Eliot ali krajše T. S. Eliot (1888—1965) velja za najvplivnejšega anglo-ameriškega pesnika modernizma. Rodil se je v Misuriju, a se leta 1914 preselil v Veliko Britanijo, kjer je tudi umrl.

Uveljavil se je leta 1917 s pesniško zbirko Prufrock and Other Observations (Prufrock in druga zapažanja). Velja za vodilnega pesnika svojega časa, bil je tudi izrazit razumnik in humanist.

Jedro njegove poezije je bila lirika, v kateri se je ukvarjal z versko-filozofskimi dilemami o času, večnosti in smislu človekovega bivanja. V angleškem pesništvu je Eliot, ki je na Harvardu in Sorboni študiral filozofijo, psihologijo, sanskrt in francosko književnost, uveljavil moderne, svobodnejše oblike verza in ritma ter abstraktni izraz.

Za seboj je pustil prav tako številne literarne eseje in kritike, znan pa je še po svojih poetičnih dramah, posebej po leta 1931 objavljenem Umoru v katedrali. Leta 1948 so ga ovenčali z Nobelovo nagrado za književnost.

V mestu Margate lahko povežem nič z ničimer.

T. S. Eliot: Pusta dežela