Hišo, imenovano Bastide du Jas de Bouffan, je umetnikov oče Louis-Auguste Cezanne kupil leta 1859. Zgradbo trenutno prenavljajo, v njej pa bo nato delovalo raziskovalno središče, ki bo seveda posvečeno Paulu Cezannu, piše Art Newspaper.

Na omenjeno poslikavo v velikem salonu, ki je osrednji prostor v hiši, so sicer naleteli že avgusta lani. Pred tem odkritjem je bilo v tem prostoru identificiranih že devet poslikav, ki jih je Paul Cezanne vse ustvaril neposredno na stene med letoma 1859 in 1869. Cezanne in njegovi sestri Rose in Marie so leta 1899 nepremičnino prodali družini Granel-Corsy. Družina je ob vselitvi robove poslikave zakrila.

Do takrat znane poslikave so bile ob prodaji hiše prenesene na platna in shranjene v muzeje in galerije, kot so Petit Palais in Muzej d'Orsay v Parizu, Muzej umetnosti Chrysler v Norfolku v ZDA ter Muzej Nakata v Onomičiju na Japonskem. Vseh devet poslikav je vključenih v katalog Cezannovih del, ki ga je leta 1996 izdal John Rewald. Med temi devetimi poslikavami je tudi Kopalec ob skalah, za katerega se je umetnik naslonil na Nizozemca Jacoba Van Ruysdaela (1628–1682). Pred kratkim odkrita poslikava bo kmalu dodana v posodobljeno spletno različico omenjenega kataloga.

In kako je prišlo do odkritja še ene poslikave? Avgusta lani so pod plastmi tapet in ometa naleteli na delce neznane poslikave, na kateri so zastavice in jambori, čez zgornji del stene se razteza nebo, ob straneh pa so naslikani arhitekturni elementi. Po pisanju Art Newspaperja sta na pomorski prizor, imenovan Entree du port (Prihod v pristanišče), nemara vplivala francoska slikarja Claude-Joseph Vernet (1714–1789) in Claude Lorrain (1600–1682).

Cezanne naj bi leta 1864 poslikavo delno prekril s poslikavo Jeu de cache-cache (Igra skrivalnic, 1864), reinterpretacijo prizora Nicolasa Lancreta (1690–1743), kmalu po obisku pariškega Salona zavrnjenih (Salon des Refuses) leta 1863, razstave del, ki jih je zavrnila žirija uradnega Salona, še piše spletni portal.

Paul Cezanne (1839–1906). Foto: Wikipedia
Paul Cezanne (1839–1906). Foto: Wikipedia

Lansko odkritje pa postavlja pod vprašaj vrstni red, po katerem je umetnik ustvaril poslikave v Velikem salonu. Predsednik združenja Societe Paul Cezanne Denis Coulagnes je dejal, da ne pričakujejo novih odkritij. Ob tem je izrazil željo, da bi Jas de Bouffant do leta 2025 spremenili v raziskovalno središče z dvorano in restavracijo.

Leta 1839 v Aix-en-Provenceu rojeni Paul Cezanne je študiral pravo in je bil sicer ob krajših obiskih slikarskih šol v glavnem samouk. Pretežno je ustvarjal na podeželju in se proti koncu življenja v globoki meditaciji s slikanjem združil z naravo v živo in nedeljivo celoto. V nasprotju z impresionisti, ki so z barvnimi lisami skušali predstaviti svojo subjektivno iluzijo o snovnem svetu, je želel ohraniti trdno podobo predmetov. S čvrstimi, poenostavljenimi oblikami, podanimi v kontrastnih barvah, je oblikoval nov slikarski izraz z uravnoteženim ritmom in barvno harmonijo, v katerem sta barva in oblika postali avtonomni vrednoti. Umrl je leta 1906 v svojem rodnem kraju.