Kultura - Zgodbe

Jože PlečnikTežko si je zamisliti, kakšna bi bila podoba Ljubljane, če bi namesto mestnih vedut po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika stali drugi objekti. Takšna razmišljanja niso preveč pogosta. Pogostejša so razmišljanja, kakšen bi bil videz slovenske prestolnice, če bi uresničili še več Plečnikovih predlogo. Tovrstna razmišljanja bodo še posebej pogosta v letu 2007, ko praznujemo 50. obletnico Plečnikove smrti in 135. obletnico njegovega rojstva.

Ustvarjanje 23. januarja 1872 rojenega Jožeta Plečnika je bilo razpeto med Dunaj, Prago in Ljubljano, arhitektu pa je s svojimi deli uspelo najbolj prežeti prav slovensko glavno mesto. Tako zelo, da je med obema svetovnima vojnama dograjena Ljubljana dobila celo naziv Plečnikova Ljubljana. Tako velik pečat v arhitekturi celotnega mesta je Plečniku uspelo zapustiti predvsem zaradi slogovne izjemnosti njegovih del, ki močno odstopajo od ustvarjalne "norme" vseh drugih slovenskih arhitektov, pa tudi od dela vseh znamenitih Plečnikovih sodobnikov. To so bili velikani modernizma, kot so Le Corbusier, Mies van der Rohe, Walter Gropius in Frank Lloyd Wright. Ti so "udarili" povsem drugačno pot. Njihova arhitekturna govorica je zagovarjala funkcionalnost, uporabo železobetona in eliminacija ornamentov.

Jože Plečnik: TržniceArhitekturni jezik "zrelega" Plečnika je bil drugačen. Ni zavračal preteklosti. Črpal je iz klasike in jo samosvoje predeloval, obenem pa je vnašal tudi prvine narodnega podobja. Tudi zato so nekateri sodobni arhitekti v osemdesetih, ko je prišlo do "ponovnega odkritja" Plečnika, največjega slovenskega arhitekta primerjali celo s postmodernizmom.

Izhodišče Plečnikove arhitekture je bilo precej bolj konvencionalno. Arhitekture se je učil na oddelku za arhitekturo dunajske likovne akademije, študij pa je končal kot najboljši študent v razredu Otta Wagnerja, pomembnega predstavnika dunajske secesije oziroma jugendstila. Secesija je močno zaznamovala tudi zgodnje Plečnikovo ustvarjanje, čeprav so se že takoj začeli kazati vplivi klasike, nad katero se je navdušil tudi med nagradnim študijskim potovanjem po Italiji. V tem prvem obdobju kariere je Plečnik deloval na Dunaju, ki mu je zapustil Zacherlovo hišo 1903-1905), vodnjak Karla Boromejskega (1909) in cerkev sv. Duha v dunajskem predmestju Ottakringu (1910-1913).

Jože Plečnik: NUKLeta 1911 se je Plečnik na vabilo prijatelja in arhitekta Jana Kotere priključil praški umetnoobrtni šoli, kjer je poučeval med letoma 1911 in 1921. Svoj praški opus pa je oblikoval šele po vrnitvi v Ljubljano, kamor je prišel poučevat na oddelek za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani. Češkoslovaški predsednik Tomáš G. Masaryk je namreč Plečnika imenoval za glavnega arhitekta prenove praškega gradu na Hradčanih in steklo je obdobje, v katerem je Plečnik hkrati poučeval v Ljubljani in načrtoval obsežne arhitekturne podvige v Ljubljani in v Pragi. Poleg velikopotezne prenove praškega gradu je Jože Plečnik Pragi podaril še monumentalno cerkev sv. Srca Jezusovega na praških Vinohradih.

"Obdelavo" Ljubljane je Plečnik zagnal kar na domačem vrtu. Njegov prvi ljubljanski projekt je bila namreč pozidava domače hiše v Trnovem, ki jo je v naslednjih desetletjih še večkrat dozidal. Gradnja ljubljanskega opusa se je nadaljevala nadaljeval z Domom duhovnih vaj (1924-1925), cerkvijo sv. Frančiška v Šiški (1925-1930), ljubljanskega stadiona (1925-1941), Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (1925–1927, Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani (1928-1930), Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani (1936-1941), cerkvijo sv. Mihaela na Barju (1936-1939), kompleksom poslovitvenih objektov na ljubljanskem pokopališču Žale (1936-1940), Uršulinsko gimnazijo v Ljubljani (1939-1941) in Tržnicami (1940-1944).

To je seznam uresničenih Plečnikovih zamisli; arhitektovo videnje Ljubljane pa je bilo veliko bolj vzvišena. Med drugim je želel kot osrednjo ljubljansko veduto na Grajskem griču zgraditi tako imenovano slovensko akropolo ali katedralo svobode, v kateri bi deloval slovenski parlament. Ob Ljubljanici bi postavil Odeon, velik objekt, namenjen glasbenim dejavnostim, poseben urbanistični načrt pa je izdelal tudi za popolno prenovo severnega predela Bežigrada.

Plečnik se ni posvečal le načrtovanju osupljivih stavb velikih razsežnosti; blizu mu je bilo tudi bolj subtilno oblikovanje. Še danes slovi Plečnikovo pohištvo, čudovita pa je tudi njegova zbirka kelihov in druge opreme za izvajanje cerkvenega obredja. Plečnik je oblikoval tudi svoj nagrobnik. Ta stoji na ljubljanskem pokopališču Žale, na družinskem grobu Plečnikovih, kamor so arhitekta pokopali po smrti 7. januarja 1957.

Jožeta Plečnika spoznavajo tudi Korošci Na Koroškem Jože Plečnik sicer nikoli ni deloval, kljub temu pa se arhitekta ob 50-letnici njegove smrti spominjajo tudi tam.
S Plečnikom se družijo gimnazijci 7. januarja je minilo pol stoletja od Plečnikove smrti, ob njegovem rojstnem dnevu pa se mu vsako leto poklonijo tudi "njegovi" gimnazijci.
Arhitekt, popolnoma predan svoji viziji Ime Jože Plečnik je tisto, ki je bilo v prvih dneh letošnjega leta v novinarskih prispevkih s področja kulture največkrat omenjeno.
Plečnikova razstava odprla kulturno leto 2007 Vstop slovenske kulture v leto 2007 skoraj ne bi mogel biti bolj slovesen. Odprtje razstave o Jožetu Plečniku je pritegnilo zares veliko množico.
Plečnikov opus je prestal preizkus časa Natančno na dan, ko mineva 50 let od smrti Jožeta Plečnika, so v Narodni galeriji odprli razstavo v spomin na velikega arhitekta.
Vstopili smo v Plečnikovo leto 7. januarja mineva 50 let od smrti velikega arhitekta Jožeta Plečnika in leto 2007 je zato Slovenija razglasila za Plečnikovo leto.
Nova knjiga o mojstru Plečniku Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Jože Plečnik - Dunaj, Praga, Ljubljana, ki v sliki in besedi predstavlja 57 del velikega arhitekta.
Ringturm v znamenju Plečnika V dunajskem Ringturmu so odprli razstavo o delu slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
Obisk pokopališč kot kulturna ekskurzija Zgodba o veličini dela arhitekta Jožeta Plečnika je že kar nekoliko izpeta, pa vendar jo moramo vsakih nekaj let ponoviti.
Propadanje Plečnikove dediščine Podobo Ljubljane je močno zaznamovalo delovanje arhitekta Jožeta Plečnika, vendar pa so danes mnoga njegova dela v zelo slabem stanju.
Kazalo