Kultura - Zgodbe

Abu SimbelPisalo se je leto 1959 in na čelu egiptovske oblasti je bil predsednik Gamal Abdel Naser.

Naser, ki je z razglasitvijo neodvisnosti Egipta od Velike Britanije leta 1956 postal tudi simbol sodobne egiptovske države, je imel s svojo državo velike načrte. Gradnja močnega gospodarstva je bila prioriteta. Del projekta modernizacije države je bila tudi gradnja velikega asuanskega jezu. Tu pa je nastopila težava. Prepoznal je ni Naser, temveč vsi, ki so se zavedali pomena ohranjanja dediščine nekdanjih velikih civilizacij. Zajezitev Nila pri Asuanu in posledično nastalo veliko jezero bi namreč poplavilo veličastni tempelj Abu Simbel in številne druge staroegipčanske arheološke spomenike.

Stekla je obsežna mednarodna akcija in okoli 50 držav je prispevalo denar za preselitev znamenitega templja. Arheologi in drugi strokovnjaki so Abu Simbel kamen za kamnom razstavili in ga znova sestavili na višjem ozemlju, kjer je bil varen pred naraslo vodo. Akcija ni bila le eden največjih mednarodnih konservatorskih projektov, bila je tudi projekt, ki je prispeval k oblikovanju zavedanja potrebe po formulaciji mednarodnega dokumenta za varstvo kulturnih spomenikov, katerih ohranitev je pomembna za zgodovino celotnega človeštva, in ne le za državo, v kateri se spomenik nahaja.

Le HavreKonvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine
Unesco (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) je kmalu zatem skupaj z leta 1965 ustanovljenim ICOMOSOM, Mednarodnim svetom za spomenike in kulturno pomembne kraje oziroma mednarodno zvezo strokovnjakov s področja ohranjanja in zaščite kulturne dediščine dal pobudo za sprejetje konvencije o varstvu svetovne kulturne dediščine. Tej pobudi se je kmalu pridružila ideja, da je treba zaščititi tudi naravno dediščino in na svetovni konferenci Organizacije združenih narodov o človeškem okolju so predstavniki držav članic dobili besedilo Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Generalna konferenca Unesca je dokument sprejela 16. novembra 1972.

Jože Plečnik: ljubljanske tržnice (1940-1944)Po tej konvenciji se oblikuje seznam spomenikov svetovne kulturne in naravne dediščine. Gre za spomenike in kraje, ki jih zaradi njihove izjemnosti velja ohraniti tudi za prihodnje rodove. Unesco ne prevzema vloge glavnega varuha oziroma »upravitelja« spomenikov, ki se uvrstijo na seznam. Prvenstveno odgovornost za ohranjanje spomenika ima država, v kateri spomenik leži. Tudi zato so oblikovali tako imenovani seznama ogrožene svetovne dediščine, na katerega Unescovi strokovni sodelavci uvrstijo tiste spomenike, katerih obstoj je ogrožen bodisi zaradi slabe skrbi države, bodisi zaradi naravnih nesreč ali pa zaradi kakšnih drugih dejavnikov. Uvrstitev spomenika na seznam ogrožene dediščine je tako pogosto opozorilo državi, naj se "poboljša".

Koncept univerzalnosti svetovne dediščine
Ena od ključnih posebnosti Unescove zasnove svetovne dediščine je univerzalnost te dediščine, pomen dediščine za celotno človeštvo. Tudi zato smo se odločili, da vam predstavimo nekatere izmed 644 spomenikov svetovne kulturne dediščine, kolikor jih je danes vpisanih v Unescov register. Med njimi ni niti enega slovenskega. Morda se bo v naslednjih letih to spremenilo. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije namreč za nominacijo pripravlja tri enote, in sicer Plečnikovo dediščino oziroma Plečnikovo Ljubljano, kulturno krajino s kozolcem in srednjeevropska kolišča; zadnjo nominacijo bo Slovenija vložila skupaj z več srednjeevropskimi državami.

Prva železna pot čez gore Od točke A do točke B danes ponavadi pridemo z avtom, če je ta razdalja daljša, sedemo na letalo, vlak pa je bolj ali manj pozabljeno prevozno sredstvo.
Polja v modrikastem odtenku tekile Ne rečejo ji zaman “goreča voda” in marsikdo jo mora “poplakniti” s kakim milejšim alkoholom – a za Mehičane je tekila tako nepogrešljiv del njihove kulturne dediščine kot Diego ...
2
Spomenik moderni arhitekturi Gradnja glavnega mesta Brazilije Brasília predstavlja mejnik v zgodovini načrtovanja in gradnje mest.
2
Za školjkami v Santiago de Compostela. Med dediščino, ki priča o moči in pomenu krščanske vere v srednjeveški Evropi, imajo pmembno vlogo tudi romarske poti, ki še danes vodijo v Santiago de Compostelo.
Taos Pueblo: Kjer duh skupnosti še živi Taos Pueblo, opečnata naselbina v dolini majhnega pritoka Ria Grande, predstavlja kulturo Indijancev Pueblo iz Arizone in Nove Mehike.
Izgubljena civilizacija v popku sveta V skoraj popolni osami sredi Tihega oceana skrivnostni mrki obrazi še danes pričajo o tem, kaj se zgodi, če človek ne zna živeti v sožitju z naravo ...
3
Gradovi, ki se bohotijo ob reki Loari "Izjemna kulturna krajina neverjetne lepote je polna zgodovinskih mest, vasi in veličastnih arhitekturnih spomenikov - gradov ..."
Park Güel - velikanski vodovodni sistem Antoni Gaudi je Barceloni s svojimi pravljično napihnjenimi arhitekturnimi domisleki vdihnil poseben duh.
Samostan med plimo in oseko Francija je dežela, kjer se skriva mnogo malih kotičkov, sicer turistično že znanih, a kljub temu očarljivih.
Grad, ki je želel prekositi Versailles Avstrijski grad Schönbrunn obiskovalce še danes prevzame z bogato opremljenimi sobanami, ki izžarevajo bogastvo in veličino Habsburške monarhije.
Popolnost vesolja v apulskem kamnu Simbolika ter matematična in astronomska natančnost sta vodili gradnjo veličastne trdnjave astel del Monte, katere prvotni namen še danes ostaja skrivnost.
Kraljevi balet iz Kambodže Kraljevi balet iz Kambodže združuje estetiko giba, prefinjenost drže, dovršenost kostuma in mitološka izročila Azije.
Pozabljena rimska prestolnica Na to, da se je Ravenna nekoč ponašala z naslovom rimske prestolnice, danes opozarja le še nekaj nadvse veličastnih mozaikov.
Razsvetljensko odkrivanje zgodovine Vodilo razsvetljenstva kot filozofske in tudi družbenopolitične 'šole' je bilo spoznavanje sveta, kopičenje znanja o vsem, kar nas obdaja.
Liverpool ni le dom Beatlov in nogometni raj Liverpool danes najbolj slovi po nogometu in, seveda, legendarnih Beatlih, a je mesto ob reki Mersey tudi kraj izjemnega kulturnega pomena.
1
Templji antičnih in krščanskih daritev Šest stoletij pred našim štetjem so Grki naselili območje Agrigenta, tri leta pred koncem drugega tisočletja pa so njegove ostanke zapisali na seznam Unesca.
Art nouveau v mestu, ki išče svojo kulturo Art nouveau, jugendstil, secesija – trije izrazi, ki označujejo isti umetniški slog, ki se je z različnimi lokalnimi poudarki razvil v več državah Evrope.
Skrivnostni zapiski v perujski pampi Ogromni geometrični vzorci in spirale v puščavi, ki se v smiselne podobe uredijo le iz ptičje perspektive, so še vedno eden izmed najtrših arheoloških orehov. Kdo jih je narisal? In zakaj?
4
Iz modrega morja se dvigajo bele školjke Se vam ob misli na Avstralijo pred očmi prikažejo kenguruji, dolge peščene plaže, deskarji na valovih, puščava in/ali sydneyjska operna hiša?
Vézelay, dragulj burgundske romanike Veličastna podoba Kristusa, ki blagoslavlja svoje apostole, pospremi vhod v cerkev, ki velja za mojstrovino burgundske romanske umetnosti.
Kazalo