Trsnica VITIS Budanje, ki ima že 23-letno družinsko tradicijo v trsničarstvu. Foto: Mojca Dumančič
Trsnica VITIS Budanje, ki ima že 23-letno družinsko tradicijo v trsničarstvu. Foto: Mojca Dumančič
Cepljenje trt na trsničarski kmetiji VITIS v Budanjah. Foto: Mojca Dumančič
Pri delu sodelujejo vse generacije. Foto: Mojca Dumančič
Priprava cepljenk. Foto: Mojca Dumančič
Andrej Ferjančič s trsno cepljenko. Foto: Mojca Dumančič
Toplotna komora za siljenje trsnih cepljenk. V vsakem zaboju jih je v jelovi žagovini najmanj pet tisoč. Foto: Mojca Dumančič
Mojca Ferjančič. Foto: Mojca Dumančič
Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je zaskrbljena nad premajhno obnovo vinogradov na Primorskem, ki ne dosega niti enostavne reprodukcije. Obnoviti bi morali vsaj 215 ha vinogradov, lani smo jih komaj 100 ha. Foto: Mojca Dumančič
Močno tuje povpraševanje po slovenskih trtah

Če se doma ukvarjamo z vinsko krizo in prodajamo vinske kleti - kot na primer nekdanjega paradnega konja, vipavsko vinsko klet Agroind -, pa gre vinogradnikom v drugih vinskih deželah vse bolje. Vsaj tako lahko sklepamo po izjemno visoki prodaji trsnih cepljenk iz Vipavske doline. Kar milijon tristo tisoč jih bo letos prodala trsničarska zadruga iz Vrhpolja, še nekaj sto tisoč tudi zasebni trsničarji z Vipavske. Kar 90 odstotkov vseh vipavskih cepljenk bo šlo v tujino.

Ste vedeli, da bo kar 600 tisoč trt, vzgojenih v vipavski zemlji, rastlo v najboljših francoskih vinogradih? Toliko jih bodo te dni samo iz zadružne trsnice v Vrhpolju izvozili v najbolj znano vinsko deželo … Drugi največji kupec so Avstrijci, sledijo Madžari in Italijani, vse več izvoza trsnih cepljenk pa je tudi na Hrvaško in v Srbijo. Zanimivo so naročila iz Italije za rebulo – kar za nekajkrat so se povečala, zahodni sosedje to sorto uporabljajo predvsem za peneča vina. V Sloveniji za rebulo ni nobenega naročila.

Za prihodnjo sezono trije milijoni cepljenk
"Pridelali smo milijon tristo tisoč cepljenk, kar 90 odstotkov jih gre v izvoz. Doma zaradi zastoja v obnovi vinogradov prodamo izjemno malo. V tujini pa po letih krize v trsničarstvu – najhuje je bilo med letoma 2005 in 2010, ko se je proizvodnja cepljenk v Evropski uniji več kot prepolovila – naročila rastejo. Mi bomo proizvodnjo za prihodnje leto še povečali. Računamo, da bomo pridelali tri milijone cepljenk. Največ smo jih v naši trsnici cepili leta 2004, takrat kar štiri milijone. Sicer imamo tudi svoje nasade matičnjakov - in to kar na desetih hektarjih," napoveduje Jože Žgur, direktor specializirane trsničarske zadruge Trsnica Vrhpolje.

Doma le 200 tisoč cepljenk
Slovenskim vinogradnikom so vrhpoljski trsničarji prodali le 200 tisoč cepljenk, torej niti desetino celotne proizvodnje. Jože Žgur je zaskrbljen: "Pri nas se vinogradniške površine vse bolj krčijo, v zadnjih desetih letih so se zmanjšale kar za 15 odstotkov. Ob tem so naši vinogradi tudi vse starejši – in to so že znaki za alarm." Tudi Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo na novogoriškem Kmetijsko gozdarskem zavodu, opozarja na skrb vzbujajoče številke: "V vinorodni deželi Primorski je skoraj 6.500 hektarjev vinogradov. Potrebna letna obnova, vsaj za enostavno reprodukcijo, bi morala na zahodu Slovenije potekati na najmanj 215 hektarjih. Toda vse od leta dva tisoč je obnova krepko pod enostavno reprodukcijo. Najnižja je bila v letu 200, samo 64 hektarjev, lani je dosegla komaj sto hektarjev. Če se bo takšen trend nadaljeval, tako majhna obnova zagotavlja dolgoročni obstoj le dveh tretjin primorskih vinogradov. V celotni Sloveniji so razmere še slabše – samo polovica slovenskih vinogradniških površin bo obstala."

Ni denarja za obnovo
Eden glavnih vzrokov za zmanjševanje površin obnovljenih vinogradov je pomanjkanje denarja. Odkupne cene grozdja in cene vina ostajajo na isti ravni ali se celo nižajo, in to že več kot deset let. Stroški pridelave in reprodukcijski materiali so se v vseh teh letih močno podražili. Poleg tega vinogradniki na Vipavskem na svoj denar za grozdje čakajo tudi več let. V takšnih razmerah pač ne morejo več vlagati v zemljo - predvsem ob tem, da je v Vipavski dolini, kjer gre predvsem za terasasto vzgojo na strmih pobočjih, obnova vinogradov dražja. Mojca Mavrič Štrukelj je izračunala: "Za obnovo vinograda je potrebnih vsaj od trideset do štirideset tisoč evrov na hektar. V to ceno pa ni vključeno niti namakanje niti ni všteta protitočna zaščita."

Cepljenk bi lahko bilo še več
V vrhpoljski trsnici so imeli naročil iz tujine več, kot so jih lahko uresničili. Letino jim je oklestilo predvsem vreme. Glede na to, da je proizvodnja trsnih cepljenk dvoletni proces, so izpostavljeni daljšim vremenskim dejavnikom. Andrej Ferjančič iz vrhpoljske trsničarske zadruge je povedal: "Lani smo imeli kar velik izpad trsnih cepljenk – tako zaradi slabšega dozorevanja cepičev in podlag lesa kot pretežno zaradi zelo, zelo slabih vremenskih razmer. Izračunali smo, da smo imeli tam nekje okoli 25 odstotkov manjši izplen od povprečja preostalih let. Če bi nam bilo vreme bolj naklonjeno, bi se približali številki poldrugi milijon cepljenk."

Največji izpad pri refošku
Jožetu Žgurju, direktorju vrhpoljske trsničarske zadruge, je žal predvsem izpada ene najbolj iskanih trt, refoška: "Za vsako trsno cepljenko delamo dve leti. Te, ki jih prodajamo zdaj, smo začeli obdelovati že leta 2013. Slabe vremenske razmere pred dvema letoma so močno vplivale na dozorelost rozg za cepiče in podlage. Zaradi podaljšane rasti v jesenske mesece les ni dovolj dozorel in to se nam je v letu 2014 krepko poznalo, predvsem zato, ker je cepljenke dodatno prizadela še mokra in hladna pomlad v lanskem letu. Najhuje je bilo za rdeče sorte – največji izpad smo imeli pri refošku. Teh cepljenk nam je žal zmanjkalo."

Sezona je na vrhuncu
Prav te dni imajo trsničarji največ dela. Poleg zadružne trsnice v Vrhpolju je v Vipavski dolini tudi več zasebnih oziroma družinskih trsnic. Mojca Ferjančič iz družinske trsnice Vitis v Budanjah pravi: "Da, zdaj je za nas višek sezone. V marcu cepimo trte za naslednjo sezono. Na stotisoče trt gre skozi naše roke. Na divjo trto cepimo žlahten del, torej cepič. In s tem dobimo novo trto. Vsako cepljenko damo v tako imenovane "silnice", v zabojnike z jelovo žagovino. Ti so v prostoru, ki ga za slab mesec dni segrevamo do 40 stopinj Celzija – kar pomeni, da mora biti na spojnem mestu cepiča temperatura vsaj 27 stopinj. Ko se cepljeno mesto spoji, poberemo cepljenke iz žagovine in jih posadimo na njive v posebno folijo. Tam skrbimo za njih do novembra, nanje pazimo, jih negujemo. Pozno jeseni cepljenke izkopljemo, klasiramo in pripravimo za trg. Pred vsem tem pa moramo seveda poskrbeti za matičnjake. Torej vidite, da je ves postopek res dolg dve leti. In tako dolg je tudi obrat kapitala v trsničarstvu."

Z Vipavskega polovica cepljenk v Sloveniji
Ferjančičeva trsnica Vitis v Budanjah je na trgu že 23 let. Gre za družinsko proizvodnjo – trsničarstvo sta od očeta prevzela hči Mojca in sin, še vedno pa pomaga pri delu celotna družina. Sicer so v Vipavski dolini trije zasebni trsničarji in tudi največja trsničarska zadruga v Sloveniji – Trsnica Vrhpolje. Direktor zadruge Jože Žgur se spominja: "Zadrugo smo ustanovili leta 1994, takrat smo imeli petdeset članov. Nekaj se jih je upokojilo, tako da nas je zdaj 33. Trinajst jih ima proizvodnjo trsnih cepljenk, dvajset pa proizvodnjo podlag."

Tri zasebne in ena zadružna trsnica v Vipavski dolini pridelajo kar polovico letne proizvodnje cepljenk v Sloveniji. Korenine trsničarstva v Vipavski dolini segajo več kot stoletje nazaj, vse tja v leti 1905 in 1906 (op. a. – napisali smo že, da je v trsničarstvu dvoletni ciklus proizvodnje), ko so Vrhpoljci prvi začeli cepiti vinsko trto. Po sto letih cepijo v glavnem za tuje vinogradnike, mi pa upamo, da bo kaj več naročil tudi doma. Da se bo torej obnova slovenskih vinogradov vendarle začela kaj bolj pospešeno … Marsikaj je pri tem odvisno tudi od večjih vinskih kleti, ki odkupujejo grozdje. Žal pa je pri tem zelo negotova usoda vipavske vinske kleti Agroind 1894, ki jo vipavska zadruga prodaja in bo kmalu v rokah tujcev - najverjetneje Avstrijcev. Bo njim še mar za vipavsko grozdje in vipavskega kmeta?

Močno tuje povpraševanje po slovenskih trtah