Odkritje fosilov morskih konjičkov iz Tunjic Foto: MMC RTV SLO
Odkritje fosilov morskih konjičkov iz Tunjic Foto: MMC RTV SLO
Odkritje fosilov morskih konjičkov iz Tunjic
Odkritje fosilov morskih konjičkov iz Tunjic so predstavili tudi v knjigi What on Earth. Foto: MMC RTV SLO

Samostojni raziskovalca dr. Jure Žalohar in Tomaž Hitij sta med letoma 2005 in 2007 ob iskanju sledov starodavnega življenja v sedimentnih nanosih v okolici Tunjic našla številne zanimive fosilne ostanke pradavnih bitij. Posebno pozornost so pritegnili fosilni ostanki morskega konjička v srednjemiocenski plasti izpred 12,5 milijona let. Izkazalo se je, da gre za še neznano vrsto in tudi za najstarejše ohranjene primerke morskih konjičkov. Na svetu sta le dve najdišči prazgodovinskih morskih konjičkov, eno je v Tunjicah, drugo pa na severu Italije, vendar so italijanski fosili vsaj 3 milijone let mlajši, morski konjički, ki so ohranjeni kot fosili v Italiji, pa še živijo v morjih.

Morske konjičke najdemo v vseh morjih sveta, postali pa so simbol prizadevanj za ohranjanje narave. Mednarodno gibanje za zaščito vrst si je morske konjičke izbralo za maskoto, delujejo pa pod geslom: Rešimo morske konjičke in zaščitili bomo ocean.

Morskega konjička iz Tunjic, ki so mu nadeli ime Hippocampus, so predstavili tudi v knjigi What on Earth, ki jo je Mednarodni inštitut za raziskovanje vrst izdal v sodelovanju z založbo Penguin Book, že prej pa so fosili iz Tunjic zašli tudi na strani revije National Geographic.

V Tunjiškem gričevju je zelo veliko paleontoloških zanimivosti. Med prvimi jih je začel preučevati tudi znameniti župnik in naravoslovec Simon Robič. Tam je našel tudi ostanke rakovic, ki so jim nadeli ime Kranjska rakovica. Našli so še več drugih zanimivih ostankov živalskih vrst iz pradavnine. Dr. Jure Žalohar in Tomaž Hitij sta v sodelovanju z zbirateljskim prijateljem Edom Grmškom našla tudi ostanke pritlikavega šilastega morskega konjička, ki je po vsej verjetnosti vmesni člen med morskimi konjički in morskimi šili.

Menijo, da najdbe iz Tunjiškega gričevja prispevajo k prepoznavnosti Slovenije tudi v znanstvenih krogih, še zlasti med geologi in raziskovalci pradavnega življenja, v Tunjicah pa želijo to vključiti tudi v turistično ponudbo svojega kraja. Med drugim so v tamkajšnjem Zdravilnem gaju uredili spominsko zbirko z najdbami s tistega območja.