Koroška
Hmelj, hmeljišče
V Mislinjski dolini, predvsem na območju Slovenj Gradca in bližnjega Šmartnega, so prebivalci zaskrbljeni zaradi urejanja novih hmeljišč, ki nastajajo tudi v neposredni bližini hiš in blokov (fotografija je simbolična). Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Dodaj v

Slovenjgradčani vznemirjeni: Hmeljišča nastajajo preblizu naselij

Zahtevajo ustrezni monitoring zraka
8. november 2017 ob 14:03
Slovenj Gradec - MMC RTV SLO, STA

V zadnjih tednih je nekaj občanov slovenjgraške občine vznemirilo urejanje novih hmeljišč, ki so se po njihovih besedah preveč približala stanovanjskim objektom, zaradi česar so ustanovili civilno iniciativo, ki se zavzema za zdravo življenjsko okolje.

V Mislinjski dolini je že dolgo več hektarjev hmeljišč, največ pa jih leži na območjih med Turiško in Tomaško vasjo, v okolici Šmartnega in v Podgorju. V zadnjih tednih pa je nekatere slovenjgraške občane vznemirilo urejanje novih hmeljišč, pri čemer se nekatera povsem približajo stanovanjskim objektom, tudi mestnemu naselju S8.

Tamkajšnje prebivalce skrbi predvsem uporaba fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi hmelja, nad čimer pa kot občani nimajo pregleda. Zato so 2. novembra ustanovili Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca, med vidnejšimi predstavniki iniciative pa sta tudi dva občinska svetnika, Peter Cesar (sicer član SLS-a), ki je tudi predsednik civilne iniciative, in nestrankarski svetnik Boris Raj.

Niso proti hmeljarstvu
"Mi nismo proti hmeljarstvu, a se zaradi posebnosti Mislinjske doline, ki ni dovolj prevetrena, bojimo škodljivih vplivov na okolje," sta v spremstvu drugih podpornikov iniciative poudarila na novinarski konferenci v Slovenj Gradcu in izpostavila, da je trenutno "zakonodaja na strani pridelovalcev". Ugotavljata, da interes za pridelavo hmelja v zadnjih letih narašča in da investitorje vodi dobičkonosnost pridelave, zato se v civilni iniciativi bojijo, da se bo v prihodnje obseg nasadov hmelja v Mislinjski dolini še povečeval.

Na pristojne na slovenjgraški občini, na več ministrstvih in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zato naslovili dopis, v katerem med drugim opozarjajo, da ni strategije postavljanja hmeljišč, ki se zato postavljajo "izrazito stihijsko, brez upoštevanja dolgoročnih posledic" na ljudi in okolje.

Zahtevajo ustrezni monitoring zraka in odgovore na vprašanja v povezavi z uporabo lokalnih vodotokov za namakanje hmeljišč. Od občine pričakujejo tudi jasno stališče do te problematike, predvsem pa občino vidijo kot povezovalni člen v pogovorih med investitorji hmeljišč in civilno iniciativo pri iskanju za vse sprejemljivih rešitev.

T. K. B.
Prijavi napako
Komentarji
dingdong
# 08.11.2017 ob 15:51
Pri vseh svinjarijah, ki so ostale v Mislinjski dolini, jih moti hmelj. Mislim res, svašta !
henodarling
# 08.11.2017 ob 14:56
Zanimivo, pivo pa PIJEMO BREZ SKRBI, vključno z vsemi fitofarmacevtskimi pripravki...in alkoholom vred.
dolfek1
# 08.11.2017 ob 14:46
Zanimivo.
Kakor hitro se hoče ulični politajzer prebiti v javnost (občino), se ustanovi nova xyžnj iniciativa.
Highland
# 08.11.2017 ob 17:56
Stanovalce moti nasad, kmetovalce moti cesta,nasad motijo stanovalci, cesto motijo kmetovalci,potem pridejo se Zeleni ki jih vse moti, za njimi se razne civilne inicijative ki jih moti vse kar ostale ne moti... Narod motilcev..
Vongobongo
# 08.11.2017 ob 15:10
Naj uganem , vsi v iniciativi so starejsi od 60 ;p
offgrid
# 08.11.2017 ob 16:51
če je hmelj, ki je visok, je problem.
ko pa je koruza, ki jo špricajo z pripravki za zatiranje širokolistnatega ''plevela'', pa je ok in diši po svežem in po naravi..

PRIPRAVKI ZA ZATIRANJE PLEVELOV V KORUZI
http://www.fito-info.si/pr/obv/vsebina.asp?ID=7948

joj joj....
mineral
# 08.11.2017 ob 16:46
So zavohal denar od izsiljevanja investitorja?
Imajo morda z nim stare zamere? ...
bilzerian
# 08.11.2017 ob 18:13
če nočejo kmetijskih zemljišč pred svojimi vrati, pa naj jim postavijo lakirnico, ali pa sežigalnico odpadkov, ali pa vsaj skladišče nevarnih odpadkov.
HOR
# 09.11.2017 ob 00:15
Za vse, ki so preblizu nasadov hmelja je to smrtonosna pozicija...

Blizu Dobrne, v kraju Socka, so domačini množično umirali za rakom, ker so škropili hmelj pod njihovimi okni. V dolini so pridelovalci hmelja po 18-krat na leto škropili s pesticidi in vsaka hiša je imela po enega mrtvega ali enega s karcinomom. Potem sta mi pisala lokalni župnik in zdravnik, ki sta bila nemočna. Za župnika še razumem, da je nemočen, samo da lokalnemu dohtarju ni uspelo prepričati nikogar nad seboj? Z aktivisti smo dosegli, da so morali plantaže hmelja umakniti stran od hiš, toda tamkajšnja zemlja je še vedno kontaminirana.

Kakšno je torej pivo, ki ga pridelujejo iz tega hmelja?
To je problem. Pred desetletjem sva v Mladini z Jako Elikanom naredila članek o tem, da smo v Sloveniji prvič testirali, koliko ostankov pesticidov je v vinih. Našli smo krepke številke in smo jih objavili. Vinarji so vložili tožbo zoper časopis. Z Botterijem smo se takrat dogovarjali, kaj narediti. Spravili smo kontra vzorce za neodvisno tretjo preiskavo. Hrvatje so takrat odpovedali veliko pošiljko vin, česar naj bi bili krivi mi. Iz vsega ni bilo nič, zakaj vsaka neodvisna preiskava bi pokazala točno toliko strupa, kot smo ga bili našli mi. Vprašanje vina je v Sloveniji problem, saj je trta toliko škropljena, da večina mošta sploh ne povre. Dodajati morajo umetne kvasovke, ker s fungicidi pomorijo naravne kvasovke.
Problem je tudi z medom. Koruzno seme se nataplja v klotianidinu in potem, ko koruza kali, je vsa rastlina strupena, v cvetu pa je strup petkratno koncentriran. Priletijo čebele in klotianidin konča v medu, z njim pa v človeku, ki ta med je.

Zakaj torej na etiketah za pivo, vino in med ni podatkov o količini vsebovanih pesticidov?
Rešitev je postavljena na glavo. Ko bo osveščenost v družbi večja, bo to postala tržna niša za kmetovalce, ki pesticidov ne uporabljajo. Potem si bodo oni dali ponosno napisati, da v njihovih izdelkih niso našli nič strupenega...!"

Vir:
LINK ali
www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=131
Mitemu
# 08.11.2017 ob 18:08
Pa to je Bolnooo !!!
Mogoče bi pa rajši Magno?

Dejmo za vsako njivo referendum okolijških prebilcev. A še njiva, al travnik, pa katere trave da ni kdo alergičen, čebele ne smejo letet proti hišam, rožice sam užitne, pa da se nebi tam slučajn skrila kaka poljska miš, ker je lhk mišja mrzlica, ptice niso zaželjene ker serjejo pa avtih, koruza je lhk previsoka, pa potem kumpajn ruputa, na krompirju so koloradski hrošči ki prenašajo senilnost, pozidat se tega ne sme ker je pa premal kmetijskih zemljišč, pa tovarne zihrn ne nubene, mlade družine tud ne ker se utroc derejo, pa avtu je preveč ...... Haloo ....
Dej prosm, naj urednik prizna, da je ta novica test za 1. april. Prosim.
kazam
# 09.11.2017 ob 09:06
Saj imajo do določene mere kar prav. Glejte hmelj se mora škropit z škropilnicami na ventilator, da se doseže ustrezna aplikacija sredstev, drugače žal ne gre. In tu je le aerosol, ki ga bližnji požirajo v aktivni fazi. Z časom se ffs razgradi in so v končnih produktih sledi teh sredstev bistveno, bistveno manj invazivne na zdravje, kot pa če ti požiraš meglico aerosola v času aplikacije!
RJSlo
# 08.11.2017 ob 22:38
Je suis Slovenjgradčan.
Celjan27
# 08.11.2017 ob 19:42
Zanimivo, pri nas v Žalcu je hmelj od hiše do hiše, pa dvomim da je smrtnost večja?
u qratz
# 08.11.2017 ob 19:16
a že ima kartonsko škatlo za zbiranje podpisov ??
V_kot
# 08.11.2017 ob 14:12
Dokler je g. Cas zupan MO bodo hmeljisca tam kjer so.
firtoh
# 08.11.2017 ob 23:03
Pa psi ne smejo lajat in petelini kikirikat
rudes
# 08.11.2017 ob 19:57
Prepihanost Mislinjske doline ni problem. Garantiram!
vojnaslo91
# 08.11.2017 ob 19:16
Slovenjgradčani vznemirjeni: Hmeljišča nastajajo preblizu naselij
--------------------
Prepovedat civilne iniciative... ni druge. Brezdelneži mislijo, da imajo pravico ovirat razvoj Slovenije. Fuj.
copcop
# 08.11.2017 ob 18:50
Imajo prav, sodobno kmetijstvo je škodljivo. Zato je dobro, da je v mariborsko okolico prišla Magna, ker do sedaj so kmetje polja, ki ležijo na vodovarstvenem področju, zastrupljali s fitofarmacevtskimi sredstvi. Naj tudi Mozirčani na polja povabijo kakšno tujo multinacionalko, da bodo imeli bolj zdravo okolje.
juster
# 22.11.2017 ob 19:38
Ma ti novopečeni hmeljarji so zavohali denar od oškodnin ki bodo za odkup zemljišč za hitro cesto.

Če bo kdaj do nje prišlo seveda, lahko preveč ogrozimo "samooskrbo". Očitno je alfa in omega slovenstva da je na voljo pir iz domačga hmelja drugo pa če je ali ni.
levidevžej
# 15.11.2017 ob 10:47
Po eni strani jih razumem, po drugi pa ne. Zdaj protestirajo, ker so hmeljišča prišla preblizu njihovih hiš. Ko so bila pa dovolj stran, jih pa ni motilo, ko so druge zastrupljali.
To je večni problem Slovencev, nič jih ne moti, dokler ni preblizu njihovega dvorišča.

Po drugi strani jih pa niso motili strupi v tovarni usnja-johnsson controlso. S tovornjaka, ki je pripeljal sestavine za brizganje avto sedežev, so na meji odstranili table z opozorili, da ljudje niso videli kaj se vozi. To jih pa ni motilo, ker živijo na drugem koncu mesta, "daleč" od tovarne.
Gepard007
# 08.11.2017 ob 21:55
Preveč časa imajo. Mene, ki delam od jutra do večera nič ne moti.
nefa
# 10.08.2018 ob 18:26
Izjave so pa res na nivoju... Sploh se ne zavedate, da bi morali vsi mi skupaj varovati kmetijska zemljišča, ker brez teh ni samooskrbe... In seveda vodo. Hmeljarstvo ogroža oboje. Ste se vprašali, kaj bodo jedli in pili naši otroci? Živeli od piva, z visoko vsebnostjo hormonskih motilcev? Neplodnost pa to.
dandej
# 09.11.2017 ob 12:36
Na tem območju se nahaja mnogo vrtov, a zdaj bomo jedli pa kontaminirano zelenjavo!!! Vrtove imamo pa ravno zato, da nam zelenjave ni treba kupovati v trgovinah, kjer je vse škropljeno. Naj gredo hmelj delat na podeželje in ne v mestna naselja! NI ŠANS in TEGA NE BOMO DOVOLILI!
ponosnikmet
# 08.11.2017 ob 21:19
Svašta
zvrc
# 09.11.2017 ob 13:31
To, da se za vsako stvar ustanovi civilno incijativo, je že patetično! Tako, kot sože povedali predhodno komentarji- pri pivu jih pa nič ne skrbi škropljen hmelj!
barezi
# 08.11.2017 ob 16:41
Tole zlonamerno komentiranje pa res nima nobenega smisla.
Kazalo