Posebnost ravenskih pustov je, da rajajo že teden dni pred uradno pustno soboto. Foto: MMC RTV SLO/Melanie Likar
Posebnost ravenskih pustov je, da rajajo že teden dni pred uradno pustno soboto. Foto: MMC RTV SLO/Melanie Likar
V petek je na cesti Kobarid-Drežnica, ki jo je pred petimi dnevi zasul zemeljski plaz, začel veljati poseben prometni režim. S cestišča so že odstranili zemljino, gozdarji pa še vedno čistijo podrto drevje in korenine, nad tem kritičnim odsekom bodo uredili še vso potrebno zaščito. Kobariška civilna zaščita je sicer že prvi dan omogočila začasno povezavo z dolino po gozdni cesti med vasema Magozd in Trnovo, vendar je ta prevozna le s terenskimi vozili.
Ravenski pustovi
Pohod od hiše do hiše. Foto: MMC RTV SLO/Melanie Likar

Cesta Kobarid–Drežnica in naprej proti Drežniškim Ravnam, Magozdu in Jezercam, je za vsa osebna vozila odprta po tem urniku:

- OB DELAVNIKIH: 13.00-15.00 in 18.00-8.00
- OB SOBOTAH 13.00-8.00
- OB NEDELJAH ZAPOR NI
Ravenski pustovi
Pust pod Krnom je pravzaprav prikaz stare poganske ženitve. Foto: MMC RTV SLO/Melanie Likar
Ravenski pustovi
Različni tradicionalni liki. Foto: MMC RTV SLO/Melanie Likar

Bi nas razumeli, če bi napisali Rawnsk p'stuob? Malce težko, kajne? Toda vse vam bo jasno in razumljivo, če v soboto popoldne pridete pod Krn. Letos so se organizatorji ravenskega pusta malce ustrašili plazu, ki ovira dostop do teh treh gorskih vasic. Zaradi sanacijskih del velja na cesti do Drežniških Raven namreč poseben režim. Toda brez skrbi, v soboto popoldne se lahko neovirano pripeljete do osrčja pustnega dogajanja.

Ravenski pust je domena neporočenih fantov
Glavni organizator pustovanja pod Krnom je fantovska skupnost, torej neporočeni fantje od sedemnajstega leta dalje. Obred iniciacije v fantovsko skupnost poteka na eno izmed zadnjih sobot v decembru. Fantje se zberejo v "mlakarnci", v zapuščeni nekdanji vaški mlekarni. Pri sprejemu v skupnost morajo novinci znati vriskati in zapriseči skladno s pustno zaprisego. Če tega kdo ne zna, ne more postati član fantovske skupnosti. Na prvem sestanku določijo pustne vloge. Novinci dobijo najtežje, to so "ta grdi", ki so opasani s težkimi zvonci in lesenimi maskami. Kako so maske razdeljene med druge člane, ostane skrivnost vse do konca pustovanja. Zato je za domačine pravi izziv, da že pred pustovanjem in zlasti na dan predpustne sobote ugibajo, kdo se skriva pod katero masko ...

Priprave že od novega leta
Prvo soboto v januarju je prvi sestanek fantovske skupnosti. Začne se malce pred polnočjo s pripravami na nočno povorko. Fantje nosijo zvonce in udarjajo na stare 'plehe', da je hrup čim močnejši. Povorko vodita harmonikar in bobnar, ki skupino peljeta po tradicionalni poti po vseh treh vaseh. Obhod se konča sredi vsake vasi, kjer se fantje postavijo v krog in zapojejo. V dobrem mesecu dni se zvrstijo še tri take nočne povorke. V tem času morajo fantje poskrbeti za svoj lik, najti morajo vse predmete in dele oblačil za vlogo, ki jo predstavljajo. Vsak ji mora vdahniti tudi svoj pečat. To je drugi izziv za domačine, ki primerjajo, kako so bile iste vloge v različnih letih odigrane in izbirajo najizvirnejše.

Pustovanje je teden dni pred uradno pustno soboto
Posebnost ravenskih pustov je, da rajajo že teden dni pred uradno pustno soboto. Pustni sprevod se najprej odpravi skozi Ravne po gozdni poti do Magozda, od tam v Jezerca, nato v zgornje Drežniške Ravne in konča v spodnjih Drežniških Ravnah, kjer "pustove" že pričakuje množica ljudi od vsepovsod. Sredi vasi se v popoldanskem času odvija glavna prireditev. V vsaki vasi poteka obhod po ustaljeni poti. Na čelu je vodja sprevoda, takoj za njim pa sta harmonikar (muzikant) in bobnar, ki igrata pustno himno in tako dajeta celotni skupini ritem hoje. Za njimi se zvrstijo preostali liki.

Sprevod se ustavi v vsaki hiši, razen tam, kjer je bila v preteklem letu smrt v družini. Pred vstopom v hišo se mora vodja sprevoda na vhodnih vratih pogajati z gospodarjem, da jih spusti v hišo, in mu dokazati, da prihajajo z dobrim namenom. V hišo vstopijo najprej "ta lepi", pozneje pa še drugi posebni liki. "Ta lepi" zaplešejo, gospodinja jih pogosti in obdari z domačo hrano in pijačo, v pustno blagajno pa prispeva kakšen cent. Razen vodje nihče v sprevodu ne govori. Pustovanje se konča okrog sedmih zvečer, ko se celoten sprevod poslovi z obhodom glavnega vaškega trga v spodnjih Drežniških Ravnah.

Ravenski pustovi predstavljajo staro pogansko ženitev
Pust pod Krnom je pravzaprav prikaz stare poganske ženitve. "Ta lep" in "Ta lepa" predstavljata ženina in nevesto. Ker maske nosijo fantje, zelo skrbno izberejo njune nosilce. Pazijo na razliko v višini, pa tudi plesati morajo znati. "Ta star" in "Ta stara" sta oče in mati vseh pustov in po hišah sprejemata darove. Preostali pustni liki so: Žandar in Ravbar, Rezijan, Dimnikar, Poštar, Zdravnik, Cgajnarca z otrokom, Ta debel, Kmet in Kmetica, Nosač ta slamnastega, Lovec z zajcem …

Žandar in Ravbar "delujeta" v paru. Ravbar krade po domačijah, hlevih, poljih ... Žandar ga pri tem lovi, ko ga ujame, mu naloži kazen, Ravbar pa mora vrniti vse ukradeno. Rezijan predstavlja moža iz Rezije. Ti so kot krošnjarji in popravljavci nožev ter kuhinjskega posodja nekoč hodili po hišah brusit nože in si na takšen način služili denar za preživetje.

Dimnikar hodi od hiše do hiše in čisti stare peči, dimnike, nosi saje ... Cgajnarca z otrokom po domovih prosi za 'špeh' in mleko ter v zahvalo napoveduje prihodnost s kartami. Ta debel ima tri noge in dve glavi. To vlogo igrata dva človeka. Ker se nerodno premikata, sta glavni atrakciji. Pojavita se le v Drežniških Ravnah, saj ne moreta hoditi po celotni poti. Nosač ta slamnastega je najtežja vloga. Na "krošnjah" (lesenem oprtniku) na hrbtu nosi pusta, tistega, ki ga na pustnem pogrebu sežgejo. Lovec ljudem prodaja zajca, ki naj bi ga ulovil na lovu, v resnici pa ga izmakne enemu izmed domačinov iz hleva.

"Ta grdi" so strah in trepet
Skupino "ta grdih" sestavljajo: Smrt, Korpar, Ta grd, Ta grd in še mnogo ta grdih … Smrt pomaga ta grdim loviti otroke po vasi. Korpar nosi "korpo" (velik, pleten koš), v kateri je pepel za ta grde. Tudi on lovi otroke. Ta grdih je v skupini največ in so tudi najopaznejši, saj so opasani z zvonci in radi lovijo otroke ter jih preganjajo. Najpogosteje jih mlatijo z nogavico, v kateri je pepel, zato pred njimi bežijo vsi. Število "ta grdih" v skupini je spremenljivo in vsako leto različno, odvisno od tega, koliko fantov se tisto leto udeleži pustovanja. Naloga ta grdih je, da odganjajo vsiljivo in radovedno otročad od sprevoda ta lepih, da ti lahko nemoteno opravljajo svoje poslanstvo.

"Ta grdi" je avtentična maska ravenskega pusta
Maska ali obličje "ta grdega" je lesena, obložena z ovčjo ali kozjo kožo ter nosi ovnove ali kozlove rogove. Iz ust ji visi usnjen jezik. Maske "ta grdih", ki jih nosijo fantje v pustnem sprevodu, so narejene v vaseh pod Krnom. V preteklosti je bil izdelovalec Bizjak (po domače Kajhež) iz zgornjih Drežniških Raven, nato Marjan Skubin, še pozneje pa Alojz Skubi iz Jezerc. Danes jih izdeluje Mitja Kanalec (Ravne).

Pogreb pusta
Ravenski pustôvi organizirajo pogreb pusta deset dni po pustovanju, na večer pustnega torka. Okoli sedmih zvečer se fantje sestanejo v "mlakarnci" in se nato v sprevodu odpravijo na trg v spodnjih Drežniških Ravnah. Vaščani jih že nestrpno pričakujejo. Nekdo skrivaj pusta ustreli oziroma ubije, nato mrtvega pusta pripeljejo "na parah" pred občinstvo. Začne se žalna slovesnost, ki jo vodi pustni župnik. Seveda je dogodek poln humorja in iskrivih misli o dogodkih v preteklem letu, ki so se dogajali v vseh treh vaseh in okolici.

Najslikovitejši del pogreba pa je pot, ki jo opravi pogrebni sprevod od trga na Ravnah do grmade Na Bregu nad Jezerci, kjer ga sežgejo. Pot je dolga slab kilometer in ob njej so od začetka do konca prižgane bakle, ki naredijo na obiskovalca izjemen vtis. Tudi pogreb spremlja pustna koračnica, tokrat v počasnem ritmu. Pusta peljejo na saneh večinoma štirje "ta grdi", poleg njih pa so v maskah še "Ta star" in "Ta stara", vodja sprevoda, Muzikant, Bobnar in pustni Župnik. Grmada je postavljena na takšni točki, da lahko ogenj vidijo tako iz Raven kot iz Jezerc in Magozda. Pusta zažgejo in žalne koračnice ter joka in stoka "Ta starga" in "Ta stare" je konec. Začne se veselje, ki pomeni, da je vsega konec, in že se pričakuje nov pust. Vse to traja le do polnoči, saj se po njej že začne pepelnica.

Renato Bric – duša ravenskih pustov
Vse to lahko torej doživite v vaseh pod Krnom – prvi del dogajanja že danes, v soboto, 22. februarja. Za vse podatke o tem etnološkem pustu se zahvaljujem prvemu možu ravenskih pustov, Renatu Bricu. Še posebej je ponosen na to, da so ravenski pustovi z odlokom razglašeni za živo dediščino državnega pomena. S tem želijo na državni ravni ohraniti tradicionalne šege ob pustnem času na Kobariškem, saj so tovrstna pustovanja nekaj posebnega tudi v širšem prostoru.

Mojca Dumančič, TV Slovenija
Foto: Melanie Likar

V petek je na cesti Kobarid-Drežnica, ki jo je pred petimi dnevi zasul zemeljski plaz, začel veljati poseben prometni režim. S cestišča so že odstranili zemljino, gozdarji pa še vedno čistijo podrto drevje in korenine, nad tem kritičnim odsekom bodo uredili še vso potrebno zaščito. Kobariška civilna zaščita je sicer že prvi dan omogočila začasno povezavo z dolino po gozdni cesti med vasema Magozd in Trnovo, vendar je ta prevozna le s terenskimi vozili.

Cesta Kobarid–Drežnica in naprej proti Drežniškim Ravnam, Magozdu in Jezercam, je za vsa osebna vozila odprta po tem urniku:

- OB DELAVNIKIH: 13.00-15.00 in 18.00-8.00
- OB SOBOTAH 13.00-8.00
- OB NEDELJAH ZAPOR NI