"Pred natanko šestdesetimi leti so pogumni mladi ljudje pod političnim vodstvom narodnoosvobodilnega gibanja razoroževali italijansko vojsko, praznili vojaška skladišča in material spravljali v zaledje. Goriška fronta je bila obrambna črta tega osvobojenega ozemlja, bila je obzorje svobode in obličje Slovenije," je dejal Rop.

Premier Anton Rop je v slavnostnem nagovoru med drugim povedal, da se Slovenija Goriške fronte spominja kot prelomnega obdobja. Poudaril je, da je kapitulacija Italije septembra 1943 prinesla veliko navdušenje nad težko pričakovano svobodo. S tem je nastalo tudi obsežno svobodno ozemlje od Trsta do Gorice, kakršnega do osvoboditve ni bilo.

"Z današnje zgodovinske razdalje je mogoče suvereno zatrditi, da je slovensko partizanstvo opravilo za Slovence in našo evropsko prihodnost tako veliko dejanje, da ga nobeni posamični interesi ne morejo in ne smejo postaviti pod vprašaj," je med drugim poudaril premier Rop.

Med tisoči udeleženci tudi visoki gostje
Slovesnosti se je po pričakovanju organizatorjev udeležilo nekaj tisoč ljudi, med njimi tudi nekdanji partizani in pripadniki odporniških gibanj z obeh strani meje. Na proslavi so bili med drugimi tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor, zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB-a Ivan Dolničar.

Udeležence so pozdravili tudi helikopterji in letala Slovenske vojske ter padalci in piloti ultralahkih letal.

Na Goriški fronti se je bojevalo do 5.000 borcev
Po kapitulaciji Italije in padcu fašističnega režima je septembra 1943 okrog Gorice od osem do devet partizanskih bataljonov, v katerih je bilo od štiri do pet tisoč borcev, sklenilo obroč okrog Gorice in 11. septembra 1943 krenilo v napad. Oblikovala se je 17 kilometrov dolga goriška fronta, zaradi premoči nemških enot pa so se partizanske enote 25. septembra morale umakniti v Trnovski gozd.