V tem lepem domu, ki deluje šest let, je zares čutiti povezanost zaposlenih in stanovalcev, saj ima vsak stanovalec tako imenovano ključno osebo, nekoga od zaposlenih, s katerim preživi del svojega časa. Tudi gospod Otmar Sekavčnik kar ne more prehvaliti bivanja v tem domu. Dan pred pogovorom je praznoval častitljivih 90 let, in čeprav je upokojenec že 35 let, mu dela še vedno ne zmanjka.

Z Lucijo Fatur sta obujala spomine na pretekla leta, najprej pa ga je vprašala, o čem je razmišljal ob tem lepem življenjskem jubileju.

"Razmišljal o tem sploh nisem. Leta so tu. Vseskozi sem skrbel predvsem za svoje zdravje. Nisem ne pil ne kadil in tako sem dočakal 90 let, kar si prej nikoli nisem mislil," je dejal gospod Sekavčnik, ki je veliko prestal v svojem življenju. "Vojno sem preživel v Mathausnu, od koder sem prišel domov s komaj 38 kilogrami, da me oče sploh ni spoznal."

Odraščal je z bratom in sestro, družina pa je že zgodaj doživela veliko izgubo. Ko so ostali brez mame, je bil Otmar star 10 let, njeno vlogo pa je potem prevzela stara mama, ki jo je imel zelo rad. V življenju je opravljal različne vidne naloge, bil med drugim tudi župan in 15 let direktor slovenjgraške tovarne usnja. "Treba je slediti dogodkom, kajti tisti, ki ne sledi dogodkom, ga povozi čas. Ko sem po 15 letih odšel iz tovarne, smo imeli več kot 3000 zaposlenih, imeli smo najboljše plače in največji dobiček, večino proizvodnje pa je šlo v izvoz."

Ko je županoval, tega je že več kot 50 let, je bil takrat najmlajši župan. "Čeprav sem bil še zelenec, so me ljudje lepo sprejeli in sem bil kar uspešen."

Danes živi umirjeno življenje v domu, in je tesno povezan s sinom, ki sin živi v Slovenj Gradcu, in s hčerko, ki je v Ljubljani. "Družinsko življenje pri nas je bilo čudovito. Imel sem čudovito ženo. Družinske razmere v najinem zakonu so bile idealne, nikoli se nisva skregala," lepo pove o svoji ženi, ki je žal pokojna.

Celoten pogovor lahko poslušate s klikom na spodnjo povezavo.