Kot upokojenec Dare Valič po lastnih besedah - uživa.
Kot upokojenec Dare Valič po lastnih besedah - uživa. "Imam veliko srečo, da zdaj lahko odigram svojo najljubšo vlogo, vlogo lenuha." Foto: Arhiv SNG Drama
Srečen za umret
V igralski karieri je Valič (desno) v gledališču in na filmu ustvaril nepregledno množico vlog, svoj glas posojal junakom risank in za svoje delo prejel številne nagrade. Foto: Continental Film
Vladimir
Med najljubšimi mu je tudi vloga nasilnega podnajemnika Vladimirja, ki ga je igral v postavitvi ljubljanske Drame. Foto: Arhiv SNG Drama
Luči mesta
Močan vtis je pustil tudi v Lučeh mesta, kratkem filmu, kjer igra zmedenega upokojenca na zadnjem sedežu taksija. Foto: SFC

Igral je tudi v filmih, TV-nadaljevankah in na radiu. V zadnjem času smo ga lahko videli leta 2012, ko je nastopil v filmu Matevža Luzarja Srečen za umret in nato leta 2014 še v kratkem filmu Kresnik: Ognjeno izročilo. Lani je imel glavno vlogo v Lučeh mesta, razpoloženjskem kratkem film Klemena Dvornika, še letos pa ga bomo menda lahko videli v novem filmu Igorja Šterka, celovečercu Pojdi z mano.

Dare Valič se je rodil v Banjaluki v BIH. Med letoma 1961 in 1965 je študiral dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost pri profesorjih Vidi Juvan in Milanu Korunu, diplomiral je leta 1991. Kot svoboden igralec je med letoma 1969 in 1971 gostoval pri različnih gledališčih, v SNG Drama Ljubljana, gledališču Glej, Slovenskem mladinskem gledališču, Primorskem dramskem gledališču ter na Mestnem odru v Kopru. Od leta 1971 do upokojitve leta 2005 je bil član ljubljanske Drame.

Od Horacija do Ščuke
V tem času je predvsem v ljubljanski Drami odigral več glavnih gledaliških vlog, denimo vlogo Tancredija v Vdovi iz Ankone (1972), bil je Murzavecki v Volkovih in ovcah Ostrovskega (1974) ter Cronin v predstavi Rihardova umetna noga režiserja Behana (1976).
"Na svojo veliko žalost sem vedno dobival vloge, ki so bile nekoliko komične," je o svoji gledališki karieri pred tremi leti razmišljal v intervjuju za Delo. "Človek najlaže igra tisto, kar v resnici ni. Veliko negativcev sem igral, pogosto sem jih poiskal kar v okolici ... To me je vedno zanimalo – človek, ki ima malo slabe vesti, je bolj zanimiv kot tisti, ki je umirjen."

Med pomembnejše sodi še vloga Horatia v Shakespearovem Hamletu (1968), bil je Aleksander v Zupanovem Aleksandru praznih rok (1971), Freddy Eynsford-Hill v Shawovem Pygmalionu (1971), Juan v Sodniku Zalamejskem Calderona de la Barce (1972), grof Šarm v Gombrowiczevi Opereti (1973), Konstantin v Vanjušinovih otrocih Najdenova (1974), Julijan Ščuka v Cankarjevi drami Za narodov blagor (1976) ter Jernej v Zajčevem Vorancu (1980).

Zaigral je tudi v vrsti filmov, med drugim v Kosmačevem filmu Peta zaseda (1968), v Hladnikovih Belih travah (1976), Duletičevem filmu Med strahom in dolžnostjo (1976), v Klopčičevem filmu Vdovstvo Karoline Žašler (1976) in Bevčevem filmu To so gadi.

Igralska rodbina Valič
Je nečak lani preminulega igralca Aleksandra Valiča. Ima štiri otroke, med katerimi sta se Nina in Blaž prav tako zavezala igralskemu poklicu, Lara je strokovna sodelavka v DZ, Blaževa dvojčica Maja pa arhitektka.