Sonce poleg vas na plan privablja tudi klope in z njimi bolezni
Stopnja precepljenosti je nizka
Objavljeno: 14. marec 2017 ob 16:49
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

klop
Slovenija spada med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Foto: Pixabay

V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, zelo nevaren klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko cepimo. Število prijavljenih primerov te bolezni se zmanjšuje.

Na srečanju sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva je epidemiologinja Nena Guček Kopčaver spomnila, da je klopni menigoencefalitis resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, bruhanjem, včasih tudi z motnjami zavesti.

Bolezen lahko ima trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, depresija, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Nizka stopnja precepljenosti prebivalstva
Najučinkovitejša zaščita je cepljenje, a v Sloveniji delež cepljenih proti tej bolezni znaša le 12 odstotkov. Po njenih besedah je priporočljivo, da se ljudje cepijo pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez pet oz. 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let.

V letu 2015 je bilo prijavljenih 62 primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je najmanj v zadnjih 30 letih. Upad po njenih besedah ni povezan s povečanim cepljenjem, ampak je morda posledica vremena v zadnjih letih, saj so bile razmere neugodne za klope.

Za starejše priporočljivo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam
Specialistka družinske terapije Marta Grgič Vitek je na srečanju spregovorila o pnevmokoknih okužbah, proti katerim se cepi relativno malo ljudi. Te okužbe se pri odraslih v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice, ki jo povzročajo bakterije prisotne v ustno-žrelnem delu ter lahko vstopijo tudi v pljuča.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je smiselno, saj občutno zmanjša tveganje za nastanek tovrstne pljučnice. Po besedah Grgič Vitkove cepljenje najbolj priporočajo starostnikom, starejšim od 65 let, srčno-žilnim bolnikom ter bolnikom s stanji, ki ohromijo imunski sistem. Cepljenje je sicer samoplačniško, razen če gre za zdravstveno indikacijo.

Infografiki: Prijavljeni primeri bolezni po letih


A. Č.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Ramus
# 14.03.2017 ob 17:57
Sonce poleg vas na plan privablja tudi klope in z njimi bolezni

Kako sta tematsko povezani bolezni, ki jih povzročajo pnevmokokne okužbe in virus klopnega meningoecefalitisa, pa verjetno vedo samo pri Pfizerju,...
SKEpsiS
# 15.03.2017 ob 23:14
Še boljši naslov: BUUU!!!
Ramus
# 14.03.2017 ob 18:15
V Avstriji je precepljenost proti klopnemu meningoecefalitisu prbližno 80%. Tam greš v lekarno, kupiš cepivo, ga v hladilni torbici odneseš k zdravniku, kjer te cepijo. Nobenega cirkusa,...

Pri nas pa se dobesedno potrudijo, da se ne moreš cepiti,... in za eno družino z dvema otrokoma, stane cepljenje s samo enim odmerkom 120€. Potrebni so pa vsaj trije odmerki v enem letu, potem pa še poživitveni odmerki vsakih 3-5 let,...

Pa kdo je tako ozaveščen, da bo za to cepljenje dal 480€ v enem letu za štiri člansko družino?
arogantnež
# 16.03.2017 ob 08:49
Problem je predvsem, da so v Sloveniji skoraj vsi sprehodi rizični in da lahko klopa fašeš tudi tam, kjer ga ne pričakuješ (domači vrt).
HOR
# 15.03.2017 ob 00:39
Menda klop najprej pije kri in šele ćez čas spušča nazaj prebavljeni koktail pomešan z gifti svojih predhodnih hraniteljev. Tako, da se je potrebno podrobno pregledat po vsakem rizičnem sprehodu v naravi in odstranit klope s hitrim prijemom brez predhodnega dotikanja, pa bo riziko manjši
QUENDI
# 14.03.2017 ob 19:03
Ramus.....bravo.....
....sicer pa......hm....kako je pa s ti. bolnišničnimi okužbami - od MRSE do VRSE preko VRE....KPC....MDRGN......ESKAPE.....TB..
...aja.....saj lahko dbbijo nedelujoće antibiotike - taka je doktrina......morda bi kazalo še z medrolom poskusit.....
Ramus
# 14.03.2017 ob 18:30
V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, zelo nevaren klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko cepimo.

Veste, sploh človek težko opiše z besedami, kako se pristojni neresno lotevajo te problematike v Sloveniji,... poraz na celi črti. Pa imamo resnično dobre strokovnjake na tem področju, a je sistem povsem napačno (namerno?) zastavljen,...
Ramus
# 14.03.2017 ob 18:23
Na srečanju sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva je epidemiologinja Nena Guček Kopčaver

Vse ste pomešali, dotična pa je res specialistka družinske medicine,... to je tista gospa, če se še spomnite, ki se je z g. Pretnarjem strinjala, da je najboljše zdravilo proti gripi "čajček in med"
Ramus
# 14.03.2017 ob 18:06
Najučinkovitejša zaščita je cepljenje, a v Sloveniji delež cepljenih proti tej bolezni znaša le 12 odstotkov.

Niti približno 12% odkar je ministrstvo za zdravje pred zdravnike postavilo povsem neživljenske kriterije za izvajanje cepljenj v ambulantah, na drugi strani pa ZZZS samoplačniških cepljenj ne pusti izvajati v rednem delovnem času ambulante, pač pa bi se naj to izvajalo izven časa, ki ga financira ZZZS. Potem pa so tukaj še smešni urniki regijskih ambulant NIJZ, ki cepijo samo med 8-12h, ko si moraš vzeti dopust, da bi se lahko cepil,...

Skratka v Sloveniji je vse tako urejeno, da se ne moreš cepiti s samoplačniškimi cepivi proti boleznima o katerih je tema članka in predstavljata pereč javno zdravstveni problem,...
Ramus
# 14.03.2017 ob 17:54
Specialistka družinske terapije Marta Grgič Vitek

Dotična je specialistka epidemiologije zaposlena na NIJZ
Ramus
# 14.03.2017 ob 20:04
* meningoencefalitis