Slovenija spada med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Foto: Pixabay

V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, zelo nevaren klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko cepimo. Število prijavljenih primerov te bolezni se zmanjšuje.

Na srečanju sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva je epidemiologinja Nena Guček Kopčaver spomnila, da je klopni menigoencefalitis resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, bruhanjem, včasih tudi z motnjami zavesti.

Bolezen lahko ima trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, depresija, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Nizka stopnja precepljenosti prebivalstva
Najučinkovitejša zaščita je cepljenje, a v Sloveniji delež cepljenih proti tej bolezni znaša le 12 odstotkov. Po njenih besedah je priporočljivo, da se ljudje cepijo pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez pet oz. 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let.

V letu 2015 je bilo prijavljenih 62 primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je najmanj v zadnjih 30 letih. Upad po njenih besedah ni povezan s povečanim cepljenjem, ampak je morda posledica vremena v zadnjih letih, saj so bile razmere neugodne za klope.

Za starejše priporočljivo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam
Specialistka družinske terapije Marta Grgič Vitek je na srečanju spregovorila o pnevmokoknih okužbah, proti katerim se cepi relativno malo ljudi. Te okužbe se pri odraslih v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice, ki jo povzročajo bakterije prisotne v ustno-žrelnem delu ter lahko vstopijo tudi v pljuča.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je smiselno, saj občutno zmanjša tveganje za nastanek tovrstne pljučnice. Po besedah Grgič Vitkove cepljenje najbolj priporočajo starostnikom, starejšim od 65 let, srčno-žilnim bolnikom ter bolnikom s stanji, ki ohromijo imunski sistem. Cepljenje je sicer samoplačniško, razen če gre za zdravstveno indikacijo.

Infografiki: Prijavljeni primeri bolezni po letih