Zdravniki so lani lymsko boreliozo odkrili pri 3.741 ljudeh, klopni meningoencefalitis pa pri 62 bolnikih, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). To je najmanj v zadnjih desetih letih. Za primerjavo: leta 2014 sta za klopnim meningoencefalitisom (KME) zbolela 102 človeka, leta 2013 pa so odkrili 309 primerov. Največ obolelih v zadnjih desetih letih je bilo leta 2006, ko je bilo 373 prijavljenih primerov.

"Glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, smo najbolj ogrožena populacija v svetu," je na novinarski konferenci opozorila Marta Grgič Vitek z NIJZ-ja in poudarila, da cepiva proti lymski boreliozi ni, medtem ko za klopni meningoencefalitis je.

Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov pa lahko pomembno zmanjšamo možnost okužbe, zato je treba biti pri tem dosleden.

Najučinkovitejša zaščita je cepljenje
Na uspešnost zdravljenja pri lymski boreliozi najbolj vpliva zgodnje odkritje bolezni, pri bolnikih s klopnim meningoencefalitisom pa lahko le lajšajo simptome bolezni, saj zdravila za to bolezen ni, je dejal predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana Franc Strle in dodal, da je najučinkovitejša zaščita cepljenje.

Po podatkih raziskave izpred nekaj let je bilo ugotovljeno, da je bilo vsaj z enim odmerkom cepiva cepljenih 12 odstotkov prebivalcev, ocene na podlagi rednih poročil o vsakoletnem cepljenju pa kažejo, da se redno cepi le od 7 do 8 odstotkov Slovencev, kar je zelo malo.

Diagnoza klopni meningoencefalitis pomeni zelo resno bolezen. Zaradi tega, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije prinese številne neprijetnosti in stiske za bolnika in svojce, pa tudi veliko finančno breme, je opozoril Strle in opomnil, da je v Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo klopi, resnično veliko. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu priporoča vsem ljudem od prvega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območjih, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen.

Okuženo je lahko tudi mleko
Pomembno je vedeti, da lahko za klopnim meningoencefalitisom zbolijo tudi živali in posredno potem ljudje, tako da ni dovolj, da po zadrževanju v naravi natančno pregledamo samo sebe, temveč tudi živali. Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Okužene živali sicer niso naravni gostitelji virusa, kljub temu pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko posredno, z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, okužijo tudi ljudje. Tako je bil pred štirimi leti prvič dokazan tudi primer izbruha okužbe s klopnim meningoencefalitisom s pitjem surovega kozjega mleka.

Pri dobri tretjini bolezen ne pusti posledic
Za približno odstotek obolelih je bolezen usodna, pri petih odstotkih povzroči različne oblike ohromitve, pri dobri tretjini pa pride do postencefalističnega sindroma: slabo se počutijo, ne morejo se zbrati, včasih se tresejo, imajo težave s sluhom, utrujeni so, to pa lahko traja več mesecev, v nekaterih primerih pa do konca življenja. Dobra tretjina jih po bolezni živi normalno in brez posledic.

Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, pa je humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefalitisa - v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom, je pojasnil Strle.

Kateri predeli Slovenije so najbolj ogroženi?
Z borelijo okužene klope najdemo po vsej Sloveniji, klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, pa je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, je opozorila Tatjana Avšič Županc z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete. Poudarila je, da je pri diagnostiki klopnega meningoencefalitisa pomembno vedeti, ali se je bolnik zadrževal na endemskem območju oz. ali je užival nepasterizirano mleko.

Potek bolezni
Po vbodu okuženega klopa lahko mineta od 2 do 28 dni, največkrat pa od 7 do 14 dni, ko se pojavijo vročina, slabo počutje, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah. Potem se pogosto stanje bolnika za nekaj dni izboljša, potem pa znova izbruhnejo v hujši obliki: višja vročina, hujši glavobol, slabost, pogosto pa se pojavijo še znaki prizadetosti možganovine.