Mednarodni znanstveniki so ugotovili, da je polovico vsebine želodca, ki do zdaj ni bila podrobno preiskana, predstavljala maščoba. Tako je Ötzi, ki je živel pred 5.300 leti, pridobil potrebno energijo za pohode na veliki nadmorski višini.

"Visoko in hladno okolje je za telo precej zahtevno. Zahteva namreč optimalno prehrano, da bi preprečili hitro izgubljanje energije in lakoto," je v reviji Current Biology zapisal eden izmed vodij študije Albert Zink. "Ledeni mož se je očitno popolnoma zavedal, da je maščoba odličen vir energije."

Meso je užival surovo ali posušeno
Da je Ötzi jedel kozoroga, so ugotovili že pri proučevanju njegovega črevesja leta 2002. Zadnja študija kaže, da sta bila kozorog in jelen na njegovem jedilniku tudi tik pred smrtjo. "Proteini so v mišičnih tkivih kozoroga, tako da je zares jedel meso," je povedal Frank Maixner z inštituta za proučevanje mumij v Bolzanu v Italiji. Meso je sicer užival surovo ali posušeno, ni pa bilo toplotno obdelano.

V želodcu približno 5.300 starega človeka so našli tudi sledi strupene praproti, s katero si je verjetno želel pomagati pri želodčnih težavah. Leta 2016 so sicer ugotovili, da je bil okužen z želodčno bakterijo Helicobater pylori, ki povzroča vnetje želodčne sluznice ter razjede v želodcu in dvanajstniku.

Ötzi je imel laktozno intoleranco
Ötzija sta nemška turista po naključju našla leta 1991 na 3210 metrih višine na ledeniku v Italiji, blizu meje z Avstrijo. Poleg prehranskih navad so znanstveniki do zdaj ugotovili, da je imel karies, barvo njegovih oči, zapis DNK in krvno skupino. Vedo tudi, da je imel laktozno intoleranco.

Maixner je napovedal, da se bo s prehranjevanjem Ötzija ukvarjal tudi v prihodnjih letih, do podrobnosti želi preučiti njegovo črevesno floro in jo primerjati s floro sodobnega človeka.