Mednarodna skladateljska tribuna – najbolje prepoznavna z izvirnim imenom Rostrum – je najmočnejša platforma za radijsko promocijo in širjenje sodobne glasbe. Posreduje jo urednikom in producentom medijskih hiš EBU-ja, Evropske zveze radijskih postaj, ki kot svetovno razvejan medijski servis dosega najširše mogoče občinstvo.

Na Rostrumu vsako leto s predstavitvijo najnovejših posnetkov sodobne umetnostne glasbe sodeluje približno 30 radijskih postaj. V Budimpešti bodo delegati tribune, predstavniki radiev, spoznavali 55 skladb, nastalih v zadnjih petih letih. Kot običajno bodo izbrali najboljši deli v splošni kategoriji in v posebni kategoriji skladateljev pod 30. letom starosti, ob tem pa v vsaki kategoriji še deseterico priporočenih del.

Rostrum tudi letos spremlja in kot delegat tudi sooblikuje Gregor Pirš. Ob uspehu Juhartove skladbe je – po ponovnem poslušanju in po soočenju skladbe z drugimi deli tribune – o njej in o njenem avtorju zapisal:

“Luka Juhart slovi predvsem kot izjemen interpret na akordeonu – še posebej in specifično v kontekstu sodobne glasbe – vse pogosteje pa se pojavlja tudi kot skladatelj. Njegovo ustvarjalno raziskovanje je odprto, nedogmatično, predvsem pa povezano z iskanjem pravega »glasbenega mesa«, muzične substance v kontekstu avantgardnih stremljenj. V skladbi Unleashed, ki jo tudi sam izvaja, skupaj s skladateljem Urošem Rojkom na klarinetu, in v povezavi z Rojkovo skladbo VOX, odkriva svetove nenavadnih instrumentalnih gest, eksperimentalno nadgrajenih virtuoznih zvočenj, ki se sestavijo v strukturirano in hkrati živo, duhovito stvaritev.”

Islandsko zmagoslavje
Kot najboljše delo tribune so delegati v generalni kategoriji izbrali skladbo Quake za čelo in komorni orkester islandskega skladatelja Pálla Ragnarja Pállsona. “Tipično nordijsko zvočno sferiko Pallson učinkovito širi z nenavadnimi zvočnimi barvami in tako izpričuje duhovno klimo Islandije, ki je na tribuni ta velik uspeh doživela prvič,” poroča naš delegat. V kategoriji skladateljev, mlajših od 30 let, je z orkestrsko fantazijo le caffe de nuit slavil Nizozemec Jan Peter de Graaf.

Slovenci vse močneje zastopani
Slovenska udeležba je v vzponu. Če so nekdaj priporočila del slovenskih skladateljev prihajala na vsako desetletje, so se v zadnjih letih zgostila. Leta 2015 je simfonični prvenec Cancro Mateja Bonina postal »izbrano« delo v kategoriji avtorjev pod 30. letom. Tistega leta je Vito Žuraj s skladbo Runaround in posnetkom Ansambla Modern ponovil uvrstitev med »priporočena« dela, kamor se je uvrstil leta 2012 z Warm up za rog in tolkala. Pred tem so v skupino priporočenih del prišle skladbe Nevilla Halla, Uroša Rojka, Lojzeta Lebiča in Primoža Ramovša.

Tribuna je v preteklosti hitro prepoznala kakovost skladateljev, ki jih danes štejemo za glasbene klasike dvajsetega stoletja, ustvarjalce, kot so Luciano Berio, Witold Lutosławski, Elliott Carter, Luigi Nono in Henri Dutilleux. Med izbranimi skladbami najdemo številne, ki so se izkazale za mejnike v glasbeni umetnosti zadnje polovice stoletja, denimo Lontano Györgya Ligetija, Žalna glasba Lutosławskega, Ancient Voices of Children Georgea Crumba in De Staat Louisa Andriessna.