Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je spomnila, da je projekt izgradnje nove enote in ureditve Rotovškega trga pripravljen že od leta 2008, zanj pa je bilo do zdaj porabljenih že 1,2 milijona evrov. Foto: BoBo
Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je spomnila, da je projekt izgradnje nove enote in ureditve Rotovškega trga pripravljen že od leta 2008, zanj pa je bilo do zdaj porabljenih že 1,2 milijona evrov. Foto: BoBo
Mariborska knjižnica
Osrednja knjižnica Mariborske knjižnice je v starem mestnem jedru, na Rotovškem trgu 2 v Mariboru. Foto: Mariborska knjižnica / Maja Logar
Mariborska knjižnica
Kar tri četrtine vprašanih Slovencev v javnomnenjski raziskavi si ne zna predstavljati življenja brez knjižnic. Foto: Arhiv Mariborske knjižnice

V ospredju letošnjega posveta je sicer znanje in njegov pomen v današnjem svetu.

Na srečanju bodo prvič podelili štipendijo Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana, ki velja za osrednjo osebnost slovenskega knjižničarstva. Štipendija je namenjena spodbujanju doktorskega študija, ki prispeva k bibliotekarstvu kot znanosti.

Slovenci si ne predstavljamo življenja brez knjižnic
Na posvetu bodo po besedah predsednice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Sabine Fras Popović med drugim predstavili rezultate javnomnenjske raziskave, ki kaže, da si kar tri četrtine vprašanih Slovencev ne zna predstavljati življenja brez knjižnic. "Raziskava kaže, da so knjižnice dejansko zelo pomembno vpete v življenje državljanov in da je osebni razvoj posameznika vezan tudi na delovanje knjižnice v lokalnem okolju. V nobenem mestu torej ne bi smelo biti vprašanje, ali knjižnica ali kaj drugega," je poudarila.

"Vsako lokalno okolje potrebuje knjižnico kot generator drugačnega izobraževanja, ki je vezano na osebno rast, prost dostop do informacij, spodbujanje različnih talentov, predvsem pa na rast osebne odgovornosti," je dodala.

Tudi v knjižničarstvu je treba spremljati novosti
Na posvetu bodo zato udeleženci prispevali podpise podpore kolegom iz Mariborske knjižnice, ki vrsto let opozarjajo na pravico občanov do sodobnih, varnih ter za obiskovalce in zaposlene prijetnih knjižničnih prostorov. Po besedah Sabine Fras Popović je nezaslišano, da drugo največje slovensko mesto ne premore knjižnice, ki bi lahko dohajala zahteve sodobnega knjižničarstva, hkrati pa tako uporabnikom kot zaposlenim nudila ustrezne prostorske pogoje.

Občina bi evropski denar prerazporedila drugače
Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je spomnila, da je projekt izgradnje nove enote in ureditve Rotovškega trga pripravljen že od leta 2008, zanj pa je bilo do zdaj porabljenih že 1,2 milijona evrov. Trenutno si prizadevajo, da bi bil projekt uvrščen v trajnostno urbano strategijo, s katero lahko mariborska občina kandidira za evropska sredstva. A na občini temu niso naklonjeni, saj da je knjižnica predrag projekt in bi zato odpadli preostali projekti.

Dragica Turjak meni, da mora o tem odločiti mestni svet, ki je pred leti tudi odobril projekt nove knjižnice. "Do zdaj ni še nihče preklical tega projekta, imamo pripravljeno gradbeno dovoljenje in vso preostalo dokumentacijo. Druge variante, ki jih ponujajo na občini, so sicer sprejemljive, morda dobre, a vendarle preveč v zraku, da bi se lahko z njimi strinjali," je povedala.

Sporni predlog selitve
Občina neuradno za knjižnico namesto novogradnje na Rotovškem trgu predlaga selitev v nedokončani poslovno-stanovanjski kompleks nedaleč od Trga Leona Štuklja, ki je po stečaju gradbenega podjetja MTB pristal pod okriljem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). A v knjižnici se bojijo, da bodo s privolitvijo v vedno nove predlagane lokacije na koncu še dlje od končne rešitve, podobno kot se je to zgodilo pri Umetnostni galeriji Maribor (UGM).