Našli glineno ploščo z nemara najstarejšim znanim zapisom homerskega epa
V Grčiji odkrili glineno ploščo s 13 verzi Odiseje
Objavljeno: 10. julij 2018 ob 19:23
Atene - MMC RTV SLO

Glinena plošča
Na odkriti glineni plošči je izpisanih 13 verzov Homerjevega junaškega epa Odiseje, pri čemer predvidevajo, da gre za najstarejši za zdaj znani primerek zapisa njegove poezije. Foto: Grško ministrstvo za kulturo in šport
Odiseja
Junak Odisej in Evmaj ob ognjišču na Itaki, medtem ko se Odisejev sin Telemah pojavi na vhodu bivališča tega svinjskega pastirja. Gre za upodobitev Bonaventure Genellija. Foto: Wikipedia

Ekipa grških in nemških arheologov je naletela na pomembno odkritje, saj so na mestu starogrškega svetišča v Elidi na polotoku Peloponezu našli iz gline izdelano ploščo, na kateri je izpisanih 13 verzov Homerjevega junaškega epa Odiseje, za katero predvidevajo, da gre za najstarejši primerek zapisa njegove poezije.

"Po treh letih raziskav na območju okoli svetišča na arheološkem najdišču antične Olimpije so se arheologi znašli pred zelo pomembnim odkritjem," so v današnjem sporočilu za javnost med drugim zapisali pri grškem ministrstvu za kulturo in šport. Po pisanju ministrstva naj bi po prvih ocenah šlo za ploščo, ki je najverjetneje nastala pred 3. stoletjem našega štetja.

Večrazsežnostno območje Olimpije
Ploščo so odkrili med geoarheološkimi raziskavami, ki potekajo na površju, v okviru triletnega raziskovalnega programa, ki so ga poimenovali Večrazsežnostno območje Olimpije. Raziskave izvajajo na mestih okoli svetišča pod arheološkim vodstvom Erophilis-Iris Kolie iz Grčije, v sodelovanju s profesorji Franzisko Lang, Birgitto Eder, Andreasom Vöttom in Hans-Joachimom Gehrkejem z nemškega arheološkega inštituta ter univerz v Darmstadtu, Tübingenu in Frankfurtu.

Odisejev govor prijatelju na Itaki
Za zapis na plošči so ugotovili, da gre za drobec Odisejevega govora Evmaju, svojemu svinjskemu pastirju in prijatelju, ki mu je najbolj zaupal. Gre za prvo osebo, ki jo Odisej obišče po vrnitvi na Itako, razkrije mu tudi svojo identiteto. Sicer v epu sledimo junaku, ki po padcu Troje v spremstvu tovarišev celo desetletje v iskanju rodne Itake tava po morjih. Pesnitev pa poudarja moč razuma ter drugih človeških vrlin in ne prepušča več vsega volji bogov.

Pomemben pričevalec na več področjih
Dotično glineno stvaritev so odkrili na območju, na katerem so ostanki iz rimskih časov. Arheologi so izpostavili, da so v fazi potrjevanja predhodne ocene starosti plošče, in sicer s sistematično študijo zapisa na njej. Če se izkaže, da so jo že prvotno pravilno datirali, gre za zdaj najstarejši do danes ohranjen pisni drobec kakega homerskega epa.

Kot so še zapisali pri ministrstvu, je najdba poleg svoje edinstvenosti pomembna tudi kot izvrsten arheološki, epigrafski, literarni in zgodovinski pričevalec.


P. G.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
sm56
# 11.07.2018 ob 11:26
@ samo jug:

Aleksandrijska knjižnica je (lahko) tudi ime, kot Britanski muzej ali Irsko morje...
Euripides
# 11.07.2018 ob 09:20
Najbrž je v tekstu napaka glede starosti. Homerja so proučevali v Aleksandrijski knjižnici že v 3. stoletju pred našim štetjem, torej je ploščica domnevno nastala pred 3. stoletjem p.n.š.
kislec
# 12.07.2018 ob 11:46
Na rob razpravi: znanstveniki so s presejevanjem "leporečja" dokazali, da Odiseje ni spesnil Homer - pač pa en drug Grk, ki pa se je slučajno prav tako klical Homer...
kislec
# 12.07.2018 ob 11:41
evriripid, ali hočeš povedati, da so od 3. stoletja pred našim štetjem prepovedali prepisovati Odisejo?

PS Prešernove Poezije so bile prvič natisnjene že "zaživa" - po tvoji dogmi naj bi bile tudi vse kasnejše izdaje iz 19. stoletja...,
kislec
# 12.07.2018 ob 11:35
Ne vem, zakaj se prerekate, da naj ne bi bila tako "več kasno"?
Ker gre samo za en odlomek, je bila to verjetno samo domača naloga (prepis iz "knjige"), ki jo je raztreseni učenec med igro na poti v šolo izgubil (okrog svetišča so se šli ravbarje in žandarje oz."rimljane" in "grke")..
VitanVid
# 11.07.2018 ob 20:44
@Euripides
Domneva na vaši podlagi je pretenciozna. Nekaj (malo trdnejših) protiargumentov:
Rimljani so Grčijo osvojili v 2. st. pr. n. š., ploščica pa je bila najdena v rimskem kontekstu.
Najdena je bila v Olimpiji (Grčija) in ne Aleksandriji (Egipt).
V The Guardianu piše, da najverjetneje sodi v čas 3. st. n. š.
Izvidnik
# 11.07.2018 ob 20:29
knjižnica je pogorela plošča pač ne
Euripides
# 11.07.2018 ob 12:42
@samo.jug
Boste še enkrat prebrali in premislili, kaj sem napisal jaz in kaj vi?
sm56
# 11.07.2018 ob 10:56
"nemara" - kako lepo zveni ta beseda. hvala p.g.!
samo.jug
# 11.07.2018 ob 10:55
@ Euripides

Ja, in? A misliš, da so v 3. st. pr. n. št. imeli edini izvod Homerja v Aleksandriji? V Aleksandriji so v tem času res zbrali ogromno različnih verzij homerskih epov in skušali dognati na osnovi tekstualno-kritičnih študij, kako naj bi izgledal izvirni tekst, toda to ne pomeni, da v matični Grčiji niso več brali Homerja in ga prepisovali. Zelo zanimivo bi bilo videti tekstualne in jezikovne posebnosti teksta. Hecno bi bilo, če se tekst ne bi naslanjal na atensko redakcijo s konca 6. oz. začetka 5. stoletja pr. n. št.

Je pa zelo zanimivo, da so kot medij zapisa uporabili glineno ploščico. To prvič slišim.

Aja, Euripides, pa še ena pravopisna zate. Aleksandrijski se piše z malo sredi stavka. Veš, v slovenščini še vedno pišemo pridevnike izpeljane iz geografskih poimenovanj z malo začetnico ;)
sm56
# 11.07.2018 ob 10:46
Aleksandrijska knjižnica je pogorela...