V hiši dediščine je vedno živahno. Foto: Bojana Lekše
V hiši dediščine je vedno živahno. Foto: Bojana Lekše
false
Do leta 1970 je bila na mestu, kjer danes stoji hiša žive dediščine, osnovna šola z osemletko. Foto: Bojana Lekše
false
V škratovi deželi, ki je namenjena najmlajšim, potekajo različne ustvarjalne delavnice, bralne urice, ali pa čas namenijo učenju. Foto: Bojana Lekše

Do leta 1970 je bila na mestu, kjer danes stoji hiša žive dediščine, osnovna šola z osemletko. Zatem je bil pouk ukinjen, ker je bilo premalo otrok, zato so bili ti prešolani v novozgrajeno šolo v Šmarjeti. "Šola je zaživela po tistem samo dvakrat, in sicer ko je Viba film tu snemal film Čas brez pravljic in ob projektu Veselje v ustvarjanju. Takrat sem videla v očeh naših občanov, da jim je to v veselje, zato sem se odločila, da je potrebno objekt obnoviti. Izračun statike je pokazal, da je v izredno slabem stanju, zato bi ga bilo najbolj smotrno podreti in zgraditi nov objekt, identičen temu," je pojasnila županja občine Šmarješke Toplice Bernardka Krnc. Ves čas obnove so sodelovali z zavodom za kulturno dediščino Novo mesto.

Danes na to, da je bila tu nekoč šola, spominjajo vhodna vrata in učilnica, kjer hranijo nekaj šolskih predmetov, in sicer učbenike, omaro, klop, šolsko tablo na poteg, tako da se učitelju ni bilo treba prepogibati. Od 1860 do 1970 je delovala tu popolna osemletka. V prihodnosti si želijo opremiti učilnico tako, kot je bila nekoč. Zdaj je prostor namenjen ustvarjanju.

V Hiši žive dediščine, ki so jo odprli lani, si lahko ogledate arheološko zbirko, učilnico s šolskimi pripomočki, ki so jih nekdaj uporabljali pri pouku, spoznate pomembne prebivalce tega kraja ali se ustavite pri kmečkih ženah, otroci pa gredo lahko ustvarjat v škratovo sobo.

"Pri nas dediščina oživi!"
"Lahko rečemo, da je Bela Cerkev središče dogajanja v naši občini. Godba je ponovno oživela leta 2009, saj je po drugi svetovni vojni nehala delovati. Tu se učijo otroci tudi igranja glasbil, saj v občini ni glasbene šole in jih je treba voziti v Šentjernej, Novo mesto ali Krško," še pravi Krnčeva. Društvo kmečkih žena in deklet Bela Cerkev organizira različne kuharske delavnice, na katerih poleg znane vinjevrške ajdove pogače pečejo kruh, pripravljajo enolončnice, ajdove ali druge jedi, ki jih obiskovalci lahko degustirajo. "Pri nas dediščina oživi skozi ročna dela, vinogradništvo, kulinariko in v okviru različnih delavnic, zato smo jo tudi poimenovali Hiša žive dediščine. Hiša pomeni dom in tukaj se vsi dobro počutijo, zato rečemo, da gremo v hišo," je pojasnila Krnčeva.

Škrat Vini se pokaže le ob posebnih priložnostih in pridnim otrokom
V Hiši žive dediščine danes potekajo kuharski tečaji, proslave, koncerti, razstave, predstave in različni drugi dogodki. V škratovi deželi, ki je namenjena najmlajšim, potekajo različne ustvarjalne delavnice, bralne urice, ali pa čas namenijo učenju. "Ideja za škratovo sobo je nastala na podlagi legende o škratu Viniju, ki je nekdaj pomagal ljudem, danes pa biva v škratovi luknji blizu Bele Cerkve in se prikaže le ob posebnih priložnostih in pridnim otrokom," je v šali dodala Krnčeva. Imajo tudi peč za žganje gline, iz katere največ ustvarjajo najstniki.

Del zbirke je namenjen zgodovinarju in znanstveniku Franu Zwittru
V sobi prednikov si lahko preberete o pomembnih krajanih, ki so delovali v občini Šmarješke Toplice. Jože Karlovšek je znan po ornamentih, ki so bili včasih na kozolcih in hišah, v Hiši žive dediščine pa so na kuhinjskih zavesah in steklenih vratih. V Beli Cerkvi je bil rojen zgodovinar in znanstvenik Fran Zwitter, ki je tu tudi pokopan. V Zwittrovi dvorani si lahko ogledate vitrino z njegovimi predmeti.

"Zanimivo je to, da je imel na mizi vedno sliko svoje mame, ki jo je zelo spoštoval. Pri 38 je namreč postala vdova in je vse tri otroke spravila do doktorskega naziva, zato je v Novem mestu prodala premoženje. Imela je namreč razkošno vilo ter se preselila v majhno stanovanje v Ljubljani in vse namenila za izobraževanje. Zwittrova hči dr. Anja Dular, lanska Valvasorjeva nagrajenka za življenjsko delo, je bila slavna govornica, ki je povedala, da je to tudi spomenik njeni mami, ki je vse dala za izobraževanje svojih otrok in želi da ta objekt služi izobraževanju. In temu je tudi namenjen," je poudarila Krnčeva.

Zanimivo o Franu Zwittru je tudi to, da si je zapisoval vse stroške, tudi stroške za avtobus, sveče, cvetje. Njegova hčerka Anja Dular se spominja, da so dvakrat na leto prihajali v Belo Cerkev, in sicer za 1. maj ter za vse svete, ko je prišel na grob svojih staršev. Potem so šli še na kopanje v toplice v zidanico, kjer so vsako leto izmerili otroke, koliko so zrasli.

Najdbe z Velikega Vinjega Vrha spominjajo na življenje prednikov
V sobi arheologije preko razstavljenih replik predmetov, najdenih na širšem območju občine in Vinjega Vrha, spoznamo življenje prednikov iz tega območja. "Naši kraji so bili poseljeni vse od pradavnine, saj so tu živeli Kelti, Rimljani in Slovani, zato je vsako obdobje pustilo sledi tudi v Beli Cerkvi. Na Velikem Vinjem Vrhu so bila narejena izkopavanja." Ogledate si lahko gomile, kamor so pokopavali umrle in predmete, ki so jih dali zraven v grob in so zaznamovali pokojnikovo življenje.

"Najbolj značilni najdbi s tega območja sta šmarješka čelada in šmarješka zaponka oziroma fibula, vendar originala hranijo na Dunaju," je pojasnila Krnčeva. Prikazana so različna obdobja, ki se med sabo razlikujejo po oblikah čelad in stilu oblačenja, kar je v muzeju tudi prikazano. V Beli Cerkvi so našli na mestu, kjer je stala nekdanja šola, tudi tri grobove Slovanov. Najbolj znamenita najdba je bronasti obesek s pobočja Vinjega Vrha, ki upodablja človeka z dvignjenima rokama v drži molivca ‒ oranta, ki prestopi krog. To si lahko razlagamo na različne načine, morda gre za prispodobo rojstva, prestop vesolja ali pa ga primerjamo z Da Vincijevim Vitruvijevim človekom.

V hiši so našli svoj prostor vinogradniki in kmečke žene ter dekleta
Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev redno izvaja kulinarične delavnice in razstave okusnih lokalnih jedi. K dišečemu kruhu se poda tudi kozarček cvička, zato imajo svoj prostor tudi vinogradniki. V sodobno opremljenem enološkem laboratoriju imajo analizator vina, ki v nekaj sekundah poda vinogradnikom natančne parametre, pomembne za kletarjenje.