Nežna, živahna, lepa. Tako zveni glasba glicinije, ki so jo izbrali med številnimi drugimi rastlinami v muzejskem parku in jo opremili z na videz preprosto tehnologijo.

"Gre za sintesajzer, ki je prek kablov povezan na samo rastlino, in to tako, da je povezan v bližini korenin in na drugi strani na list. Začuti elektromagnetne vibracije v rastlini, na podlagi premikanja limfe, in to spremeni v glasbo," je razložil Luka Juri, direktor Pokrajinskega muzeja Koper.

Kot je ugotavljal že Charles Darwin, so možgani rastline v koreninah in te usmerjajo njeno rast ter premike. Teorija, ki jo je pred štiridesetimi leti začela še dodatno razvijati skupina raziskovalcev - ugotovili so, da se rastline zavedajo svoje "glasbe" in jo lahko tudi spreminjajo. "So raziskovalci ugotovili, da če pridemo blizu rastline z ognjem, bo prenehala igrati, če utrgamo sosednjo rastlino, bo rastlina začela igrati drugače oziroma bo prenehala igrati," je povedal Juri.

Glicinija pa je prenehala igrati tudi, ko smo udarili po eni izmed njenih vej. Ni skrivnost, da tudi ljubeč odnos do rastlinja pomaga do zdrave in bujne rasti. "Čar te glasbe je to, da spravlja v nam razumljiv jezik glasbe, komunikacijo, ki jo rastlina tako ali tako že ima z zunanjim svetom," je za konec povedal Juri.

Le prisluhniti ji je treba …