Narava je največje gledališče: osupljivi planet Davida Attenborougha
Nova sezona Sinjega planeta septembra na TV SLO
Objavljeno: 7. september 2018 ob 08:14
Ljubljana - MMC RTV SLO

Sinji planet
Eden najbolj tehnično zahtevnih posnetkov, na katerem je kamera hkrati zajela okolje nad in pod vodo, je postal zaščitni znak druge sezone. Kamero so morali zaščititi pred vodnimi kapljicami na zgornji polovici posnetka in učinki lomljenja žarkov ter izrednimi, ledeno-hladnimi okoliščinami v spodnji polovici. Ekipa 11 snemalcev je tehniko izpopolnjevala 11 tednov. Foto: BBC 2017
Sinji planet
Morska orjaška usnjača je naravna velikanka, a njena vrsta izumira. Sir David Attenborough se v seriji sreča z največjo pripadnico na svetu. Obala sicer velja za bojno polje, kjer se številne živali merijo z naravnimi nasprotniki. Foto: BBC 2017
Sinji planet
Koralni grebeni so podmorske metropole, najgosteje naseljeni prostor v oceanu. Kako lokalni prebivalci prenašajo vsakodnevno gnečo, kaj šele nenapovedane množice turistov? Hobotnice so zaradi neštetih sovražnikov, ki prežijo med koralami, izpopolnile umetnost pobega in kamuflaže, razvile so izreden spomin in sposobnost za reševanje kompleksnih problemov. Foto: BBC 2017
Sinji planet
Podvodni Babilon. Ocean je veliko glasbilo, polno pesmi, šumov, krikov, ropotanja, različnih jezikov in abeced. Znanstvenik Steve Simpson za snemanje koralnega grebena, najglasnejšega dela oceana, uporablja večsmerne hidrofone: »Z vrhunsko tehnologijo šele danes spoznavamo nianse zvoka in njegovih funkcij v oceanu.« Najzgovornejše morske živali, pravi Simpson, so klovnske ribice, kakršen je bil Pixarjev Nemo. Foto: Roger Munns
Sinji planet
Vse dejavnosti živalskega kraljestva niso, strogo vzeto, v funkciji reprodukcije vrste. Nekatere živali imajo okus za družabne igre, ki jim pomagajo razvijati kognitivne in socialne funkcije. Attenborough meni, da so delfini, ki ljubijo deskanje, navadni uživači. Foto: Steve Benjamin
Sinji planet
Najmogočnejša »pošast« morja je - voda. Pri velikem orkanu se sprosti toliko energije kot ob eksploziji deset tisoč jedrskih bomb. Foto: BBC 2017

Šestnajst let je, odkar je sir David Attenborough, verjetno največji avtor televizijske dokumentaristike našega časa, posnel serijo Sinji planet. S svojimi čudovitimi posnetki in strokovno dodelanostjo se je zapisala med klasike naravoslovne dokumentaristike.

Na male zaslone prihaja septembra serija, ki spet spreminja naš pogled na naravo in dviguje merila vrhunske televizijske produkcije, predvsem pa opozarja na problematično stanje, v katerega smo pahnili naš planet.

Morja in oceani že od antike burijo domišljijo človeštva. Za prvo veliko navtično delo velja Homerjeva Odiseja, v kateri morje nastopa kot mesto grozečih nevarnosti. Neznanost morja je bila v navdih Julesu Vernu, ki je kapitana Nema poslal v boj z orjaškim lignjem v brezčasni pustolovščini 20.000 milj pod morjem. Ernest Hemingway in Herman Melville v klasikah Starec in morje ter Moby Dick merita človeško voljo in moč proti presenetljivo mogočnim naseljencem globočin. Morje iz mitov, drugače kot morje z razglednic, nastopa kot simbol neukrotljivega, neznanega, nepredstavljivo orjaškega ekosistema.

Nedelja, 16. september: Sinji planet, koprodukcijska oddaja, 2017, TV SLO 2, 20.00
Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II.


Kako naj običajni človek spozna to veliko neznanko Zemlje? David Attenborough novo sezono serije Sinji planet (2017) odpre v slavnostnem tonu. "Oceani, na videz neskončni, v nas vzbujajo osuplost, pa tudi strah. Tvorijo največji, a najslabše raziskan ekosistem. Z revolucionarno tehnologijo lahko vstopamo v nove svetove. Pogledamo lahko v vedenja planeta na načine, ki so bili še za prejšnjo generacijo nepredstavljivi."

Ocean zaradi znanstveno-tehnološkega napredka ni več takšna neznanka, kot je bila v klasičnem leposlovju. Serija občutno odpravlja neznanje, spreminja stereotipe in kljubuje zdravorazumskim predstavam o naravi. Prav tako je utrla pot novim znanstvenim raziskavam – na njene teme je bilo objavljenih že več kot deset izvirnih znanstvenih člankov.

Naravno gledališče
Attenborough, ki že od 50. let dalje sodeluje z BBC-jem, je naravoslovno dokumentaristiko, morda enega najbolj priljubljenih televizijskih žanrov, privedel do stopnje estetske dovršenosti.

Ob obeh sezonah Sinjega planeta, podobno kot ob obeh sezonah Planeta Zemlja(Planet Earth, 2006/2016), je težko ostati ravnodušen. Čeprav gre "le" za dokumentarno tv-serijo, žanr, na katerega marsikdo gleda zviška, v rokah BBC-jeve ekipe dobi lastnosti imenitne zgodbe. Gre za delo, ki stavi na umetnost odličnega pripovedovanja, upošteva zahteve dramaturškega loka in zapovedi številnih žanrov. V njenem prepletanju fikcije in dokumentarnosti je tudi neka posebna umetelnost. Avtorji obvladajo svet drame, spretno preigravajo prvine napetega trilerja, detektivke, slapsticka, romantične komedije in družinske tragedije. Narava je vesolje zgodb.

Čeprav narava nima smisla za humor, ga Attenborough v njej nedvomno išče in najde. Ne le človeški svet, narava je karneval, gromozansko gledališče. Živali nastopajo v vlogah, se šopirijo pred tekmeci, igrajo družabne igre, se pogovarjajo in si lažejo, denimo v slavnih primerih živalske mimikrije.

Posnetki v gledalcu vzbujajo čudenje in ga presenečajo, imajo nadih čarobnega. Občasno zaidejo v sentimentalnost, a večinoma ohranjajo znanstveni pogled na planet. Serija naravo predstavi kot kraljestvo naključnosti, ki je večkrat kruto kot prizanesljivo.

Vpliv na znanost in okolje
Nova sezona je zastavljena kot deklaracija o problematičnem stanju planeta. Spremlja jo množična kampanja proti plastiki v oceanih, tej temi je namenjena celotna 7. epizoda. Avtorji se hvalijo, da je z ekološkimi poudarki že povzročila politične spremembe. Britanska premierka Theresa May je kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu ob obisku Kitajske podarila škatlo DVD-jev Sinjega planeta in ga spodbudila k zavezi glede redukcije plastike. Na Kitajskem, kjer naj bi se prek petih rek v oceane iztekalo največ plastike v primerjavi z drugimi državami, je serija dosegla izjemno gledanost. 26 milijonov ljudi je gledalo prvo epizodo, okrog 100 milijonov pa je prek spleta sočasno spremljalo drugo, kar je povzročilo občutno upočasnitev kitajskega spleta.

Človek šele odkriva razsežnosti odlaganja plastike na življenje v morju. Plastika je danes že v predelih, ki so najbolj oddaljena od človeških naselij, denimo v okolici Antarktike. Morska bitja, od mikroorganizmov do kitov, skupaj s hrano obedujejo plastične delce in z njimi strupe.

BBC-jeva epika
Veličastne pripovedi terjajo veličastne produkcijske okoliščine. Dokumentarna produkcija ne bi mogla spreminjati našega dojemanja narave, če ne bi imela dostopa do najsodobnejše filmske tehnologije. Za snemanje druge sezone, ki je polna izvirnih in novih posnetkov, so eksperimentirali z vrhunsko snemalno opremo, recimo z brezpilotnimi letalniki, podvodnimi kamerami in mikrofoni. Izumili so številne nove tehnike in zvijače v snemalnih postopkih. Največji izziv je bilo snemanje pod in nad vodo hkrati.

Snemanje je trajalo več kot štiri leta, natančneje, 125 različnih odprav, 6000 ur podvodnega snemanja in 1000 ur snemanja v podmornicah skoraj kilometer pod gladino. O nadstandardni produkciji govori ekipa, ki sestoji iz samih vrhunskih znanstvenikov, mojstrov in strokovnjakov na različnih področjih. Za skladatelja so spet angažirali Hansa Zimmerja, enega najbolj zaposlenih skladateljev v Hollywoodu (Dunkirk, Medzvezdje, Gladiator), ki je v zase značilni dramatični, vzneseni in rahločutni orkestraciji priskrbel skladno podporo vizualijam, katerih namen je osupniti. Celo v glasbi je opazno, da serija želi presenečati z modernimi prijemi. Korak naprej od klasične epske formule, ki jo Zimmer od filma do filma marljivo ponavlja že leta, so namreč naredili z orkestralno priredbo pesmi »Bloom« skupine Radiohead, ki jo je Zimmer preuredil skupaj s pevcem skupine Thomom Yorkom.

Vse to so pečati vrhunske televizije, ki za preživetje in uspeh v sodobni medijski divjini seveda terja epske naložbe in določeno epsko miselnost.

Ivana Novak, TV Slovenija
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
ZRC
# 07.09.2018 ob 08:20
Fenomenalni dokumentarci. Sir David je pa res legenda.
frgo
# 07.09.2018 ob 08:24
Car nad carji. Ne predstavljam si dokumentarca o naravi brez bbc-ja in njega.
sportivko
# 07.09.2018 ob 08:18
Čudovite slike!
Mihsss
# 07.09.2018 ob 09:13
Naj živi še sto let. Tako karizmatičnega človeka ne bodo več našli. Njegov glas bi lahko poslušal ure in ure. Kar se tiče dokumentarcev, BBC-ju nihče ne seže do kolen.
malikaliber
# 07.09.2018 ob 08:35
Človek z Veliko Začetnico! Takšnih ne delajo več! Kapo dol Sir. David in globok poklon!
Šubidu
# 07.09.2018 ob 08:37
Sir David je sinonim za naravoslovne dokumentarce. Zame eden od največjih legend tega sveta, ever!
fionula11
# 07.09.2018 ob 08:37
Spremljam ga že od svojih otroških let in navdušenje nad njegovimi čudovitimi dokumentarci prenašam tudi na naslednji rod. Komaj čakam nedelje :)
G.Bruno
# 07.09.2018 ob 09:30
maček Tom
Veliko zelo uglednih naravoslovcev je prepričanih, da je življenje še nekaj več kot le materialna evolucija. Kaj je ta sila pa še ne vemo.

LOL. Če so tako ugledni, jih boš pa najbrž znal naštet.
conchita
# 07.09.2018 ob 09:31
maček Tom,
in kaj bi moral narediti Attenborough, da te ne bi "motil"?
Mogoče to, da bi ob vsaki predstavitvi živalske vrste rekel: "Kdove, katera sila tiči za nastankom te čudovite živali?"
čak mal noris
# 07.09.2018 ob 09:41
@nataradž
Ommmmmmm my God!

Drugače pa: GENIJ nad geniji! Koliko znanja nam je ta človek posredoval, neskončno veliko, upam si reči da toliko, kot nam bi ga "naši", po @Dharmi seveda, z vsem denarjem tega sveta, NIKOLI ne bi, ker za takšne stvari moraš biti "kaliber Attenborough" in ne zgolj nekdo, ki je "dobil dnar", pa lahko, kao.
DrKult
# 07.09.2018 ob 10:31
Najboljši dokumentarci o naravi. So prvi, ki so uvedli kinematografsko gibanje kamer v dokumentarce o naravi (Planet Earth)
gospod iskreni
# 07.09.2018 ob 10:09
Njegovi dokumentarci te dobesedno priklenejo pred televizijo. Mi vsi gledamo če le ujamejo. Otroci vzdihujejo zraven, hčerka me vedno sprašuje če je v tem morju tudi ta žival ki jo je videla v dokumentarcu. Hvala ekipi za vse, čudovito.
rdečinavijač
# 07.09.2018 ob 12:35
BBC-jevi dokumentarci o naravi so daleč najboljši. Ko potem gledaš prikaz kako so jih posnali vidiš, da je to najboljša tehnika, ki je na voljo, in da marsikateri postopek sami izumijo.
žajf@.
# 07.09.2018 ob 11:48
Super prispevek :)
lordslayer
# 07.09.2018 ob 10:06
Vrhunski dokumentarci ... bo treba tudi tega pogledat....
shizofrenik
# 07.09.2018 ob 09:41
naravna velikanka ?
pustos
# 07.09.2018 ob 09:04
https://youtu.be/q8zwIphm5r4
Borg
# 16.09.2018 ob 23:39
Ravnokar sem gledal oddajo. Nebeško! Nisem vedel marsikaj od prikazanega, čeprav je že moj 27 let mrtvi oče rad gleda Davida. Posnetki so res čudoviti. Super!
21.12.2012
# 07.09.2018 ob 11:32
Dobri dokumentarci, če jih le ne gledaš enega za drugim.
Narava je osupljiva. Dobiš pa kar lušte, ko to gledaš, edino pol, ko prikažejo ozadje snemanja, vidiš koliko je vloženega dela.
FrancL
# 07.09.2018 ob 15:23
Sicer pa bi bila človeška žival že zelo kmalu sposobna preživeti v naravi, zelo verjetno že pri kakšnih treh, zagotovo pa pri petih, šestih letih. To, da jih naša civilizacija tako crklja, je druga zgodba (glej zgornji zapis o 40-letniku).
FrancL
# 07.09.2018 ob 15:21
@Adi H.
"Preživel pa je tudi človek in to po zaslugi inteligence, sicer bi izumrl. Če pogledamo v naravo, kako hitro se mladiči postavijo na svoje noge, medtem ko je za človeškega mladiča potrebno skrbeti kar nekaj let, da je sposoben sam preživet. "

Kaj pa je tu čudnega. Saj človek ni edina žival, ki rabi nekaj let skrbi za mladiča. Tudi nekateri drugi sesalci tako dolgo ali še dlje vzdržujejo mladiče. PS: 40-letniki, ki še vedno živijo pri starših se ne smatrajo za mladiče. Ali pač? ;-)
Adi H.
# 07.09.2018 ob 10:55
@ maček Tom, Dejstvo je, da se človek precej razlikuje od ostalih živih bitij, tudi od primatov, ki so naši najbližji sorodniki. Vsak-kdo se je že spraševal zakaj je evolucija obrala takšno pot. Mislim, da gre tukaj za mutacijo, torej trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi) ... Njihovo bistvo je sprememba zgradbe in količine DNK.

Mutacije so redke in večinoma škodljive, pogosto povzročijo propad mutiranega osebka (mutanta). Obstajajo tudi mutacije, ki so za osebek koristne, zato se ohranijo. (vir Wikipedia)

Torej gre potemtakem pri človeku za biološki dejavnik. Morski psi kladvenice so najverjetneje ena od vrst mutantov med živalmi, ki so preživele. Preživel pa je tudi človek in to po zaslugi inteligence, sicer bi izumrl. Če pogledamo v naravo, kako hitro se mladiči postavijo na svoje noge, medtem ko je za človeškega mladiča potrebno skrbeti kar nekaj let, da je sposoben sam preživet.

O tem bi se še lahko na dolgo in široko pisalo, ampak to je ena od verjetnih teorij, v katero sem dokaj prepričan.
NOPCBS
# 07.09.2018 ob 09:07
Attenborough pravicno opozarja na varovanje narave, avtohtonih vrst pred invazivnimi
medtem ko za podvrsto, kateri pripada sam, mu ni kaj mar
dharma
# 07.09.2018 ob 08:43
BBC, pač kvalitetno. Kljub temu pa ne morem mimo omembe, da je to produkcija, ki ima za seboj zelo močen proračun in iz tega vidika "nije baš nešto". Hoče povedati to, da bi tud mi lahko (ker kader imamo), če bi imeli budjet za preserancijo tipa - enajst snemalcev/enajst tednov za en kader oz. sekvenco na npr. Karibih. Tako pa capljamo z nekimi studijskimi odajami. Hebiga, pač ni keša.
nataradž
# 07.09.2018 ob 08:55
@mačekTom

Ah, ne ga biksat. Kako ne vemo, "kaj je ta sila"?
Morda ti ne veš. Nekateri VEMO.
Čaka te resno delo: raziskovanje in nadgradnja lastne zavesti (obvladovanje uma, plementitenje srca -značaja, itd.).
Doslej si se, zdi se, ukvarjal preveč z zunanjostjo ( narava, vesolje, fizična sfera , OBJEKTivno), a brez popolnega uvida v svet notranjih energij, ti nikoli nič ne bo dokončno jasno. Loti se ukvarjanja z notranjostjo (duh, zavest, SUBJEKTivno v svoji ABSOLUTNI stalnosti).
Ohm > Om (AUM)
maček Tom
# 07.09.2018 ob 08:33
David je izjemen naravoslovec. Moti me edino to, da je 100% Darwinist. To stališče je že močno zastarelo. Veliko zelo uglednih naravoslovcev je prepričanih, da je življenje še nekaj več kot le materialna evolucija. Kaj je ta sila pa še ne vemo.
Facebook