Predstava Nikrmana je eden izmed vrhuncev letošnjega Tedna ljubiteljske kulture v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Slovenije. Foto: JSKD/Jan Kocjan/JK design
Predstava Nikrmana je eden izmed vrhuncev letošnjega Tedna ljubiteljske kulture v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Slovenije. Foto: JSKD/Jan Kocjan/JK design
Nikrmana
Akademski folklorni skupini France Marolt se je na odru pridružil Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Foto: JSKD/Jan Kocjan/JK design
Nikrmana
V Nikrmani se vrstijo umetniško upodobljene koreografije v prepletu različnih ritualov starovercev, ki častijo naravo in njene danosti. Foto: JSKD/Jan Kocjan/JK design

edstavo Nikrmana.

V Nikrmani, ki je nastajala pod umetniškim vodstvom Tomaža Simetingerja, se je na odru zvrstilo več kot 100 plesalcev, pevcev in glasbenikov. Folklorni skupini se je na odru pridružil tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič.

Odmik od tradicionalnih zasnov in pristopov
Plesna predstava je zasnovana na tematiki staroverstva in se dotika staroverskih ritualov, ki izhajajo iz naravnega ravnovesja in so uravnavani s pomočjo prasile Nikrmane. Gre torej za temo, ki do zdaj še ni bila odrsko (po)ustvarjena.

V Nikrmani se vrstijo umetniško upodobljene koreografije v prepletu različnih ritualov starovercev, ki častijo naravo in njene danosti. Koreografije z naslovi Kličem sonce, Sonce v snegu, Kamen-železo in Rog obilja so pod vodstvom Simetingerja oblikovali mladi slovenski koreografi Anže Kerč, Anja Cizel, Sašo Žepuhar in Mojca Kostanjevec.

Vse štiri koreografije predstavljajo odmik od tradicionalnih zasnov in pristopov v folklorni produkciji ter angažirano odgovarjajo na ključna vprašanja (po)ustvarjanja konceptov plesne kulture na naših tleh.

V času, ko se folklorna dejavnost pri nas spoprijema z novimi izzivi, kako tradicijo obogatiti z modernimi pristopi, Nikrmana dokazuje, da gre za zelo kompleksno zvrst glasbeno-scenskih umetnosti, ki se bo v prihodnje prav gotovo še razvijala.

Skupina prvega slovenskega etnomuzikologa
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil France Marolt, prvi slovenski etnomuzikolog. S samo tremi pari je postavil temelje razvoja največje slovenske folklorne skupine, ki danes redno nastopa tako doma kot v tujini in svoje občinstvo vedno znova navduši z letno produkcijo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. V oseminšestdesetih letih nenehnega delovanja si je skupina prislužila številna priznanja in nagrade, med drugim tudi zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

Skupino, ki je del Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, trenutno sestavlja 140 članov, razdeljenih v štiri plesne skupine in dva glasbena orkestra. Umetniški vodja skupine je Anže Kerč, ki je vodenje prevzel od Tomaža Simetingerja. Skupina med letom izvede več kot 60 koncertov, krajših nastopov in delavnic ter številne samostojne projekte in protokolarne nastope.