Marmorne plesalke, izdelane v naravni velikosti, sicer domujejo vsaka na svojem koncu, zdaj pa so do januarja prihodnje leto na ogled pod isto streho. Foto: EPA
Marmorne plesalke, izdelane v naravni velikosti, sicer domujejo vsaka na svojem koncu, zdaj pa so do januarja prihodnje leto na ogled pod isto streho. Foto: EPA

Marmorni kipi, izdelani v naravni velikosti, sicer domujejo vsak na svojem koncu: eden v Italiji, eden v Sankt Peterburgu in eden v nemški prestolnici, kjer so jih zdaj tudi združili. Številni te plesalke označujejo za vrhunec kiparjevega vseživljenjskega ukvarjanja s pojmom plesa, so sporočili iz Nemških nacionalnih muzejev ob odprtju razstave.

Nekaj tokratnih spremljevalcev plesalk
Na postavitvi je poleg teh treh plesalk v muzeju Bode mogoče videti še skice, slike in skulpture Antonia Canove. Iz nekaterih skic in slik je mogoče razbrati, kako si je Canova ustvaril temelje za svoja dela iz marmorja.

Poleg na videz breztežnih teles treh plesalk je na ogled tudi leta 1796 ustvarjena Heba, boginja mladosti. Razstavljen je tudi kiparjev doprsni kip.

Antonio Canova (1757-1822) je bil beneški kipar, najbolj znan po aktih na marmornih kipih. Med njegove najbolj znane stvaritve sodijo kipi Napoleona (izklesan kot bog Mars), Amorja in Psihe (bel kamen - ponazarja antiko) in portret Paoline Borghese (upodobitev, podobna Veneri). Najprej se je učil kamnoseštva, pozneje pa v Benetkah še kiparstva. Leta 1775 si je tam uredil svojo delavnico, ustvarjal pa je tudi v Rimu, Neaplju, na Dunaju in v Parizu.

Od leta 1807 je v papeževem imenu skrbel za likovno umetnost, leta 1810 pa je postal predsednik rimske Accademie di S. Luca. Ustvarjal je v maniri hladne odmaknjenosti, njegova plastika pa kaže prefinjen občutek za detajle, plastičnost in kompozicijo. Za njegova dela velja, da so pomenila nekakšno povrnitev značilnega pretiravanja z okraski v baročni umetnosti.