Poročanja o smrti legendarnega igralca je potrdil njegov sin Giuseppe Pedersoli, ki je povedal, da je oče umrl v krogu družine, mirno in brez bolečin. Njegove zadnje besede so bile: "Hvala."

Začetki v italijanskih komedijah
Njegova prva filmska vloga je bila v italijanski komediji in Quel fantasma di mio marito iz leta 1950. V naslednjih desetih letih je nato nastopil v še nekaj italijanskih filmih, vendar se do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja njegova kariera ni razcvetela.

Nepozabna naveza iz "špageti" vesternov
Svetovno slavo je Spencer doživel v akcijskih komedijah in v špageti vesternih s svojim dolgoletnim igralskim partnerjem Terenceom Hillom, s katerim sta sodelovala pri več kot 20 filmih. Spoznala sta se že leta 1959 med snemanjem filma Hannibal, skupaj pa sta prvič zablestela leta 1971 s filmom Trinita.

Glede svojega filmskega partnerja in njunega odnosa je v enem izmed intervjujev nekoč dejal: "Terence mi je kot brat in bratje se pač ne strinjamo vselej, včasih si lahko greva na živce (smeh). Menim, da se najin odnos kaže v najinih filmih, vendar lahko vedno računa name, kot lahko tudi jaz nanj. Vedno sva uživala v skupnem delu, zato sva najbrž tudi posnela toliko filmov skupaj."

Ime po Spencerju Tracyju in pivu
Med najbolj znane filme, v katerih je nastopil, spadajo They Call Me Trinity, Trinity Is Still My Name, Crime Busters, Miami Supercops in Troublemakers. Mnogi izmed filmov imajo še alternativne naslove - nekateri italijanski so daljši in so jih priredili za distribucijo v tujini.

Spencer pa je delno ali v celoti napisal scenarije za nekatere izmed filmov, v katerih je nastopil. Od leta 1983 pa je bil vse manj na velikem platnu in vse bolj v televizijski produkciji.

V filmih je igral ogromnega dobrodušnega in debelušnega silaka, ki je brez težav premlatil vse, kar mu je prišlo nasproti. Filmsko ime si je leta 1967 izbral zaradi ameriškega igralca Spencerja Tracyja, kar je kombiniral s svojim priljubljenim pivom budweiser.

Mnogo talentov, brez uspeha v politiki
Spencer, rojen leta 1929 v Neaplju, je bil pred igralsko kariero izjemno uspešen plavalec, zaradi česar se je tudi preselil v italijansko prestolnico. Bil je prvi Italijan, ki je v manj kot minuti preplaval razdaljo 100 metrov. Nastopil je na dvojih olimpijskih igrah, leta 1952 v Helsinkih in štiri leta pozneje v Melbournu. Leta 1954 je z vaterpolskim klubom Lazio postal italijanski prvak.

Leta 2005 se je skušal podati v politiko in kot kandidat stranke Naprej, Italija takratnega premierja Silvia Berlusconija nastopil na pokrajinski listi v Laziu, a ni bil izvoljen. O odločitvi za vstop v politiko je povedal: "V življenju sem počel vse. Obstajajo le tri stvari, ki jih nisem – nisem bil baletnik, poklicni jahač in politik. Glede na to, da prva dva poklica ne prideta v poštev, se bom vrgel v politiko." Takratna pozicija pa mu je očitala, da se ukvarja s politico spettacolo.

Spencer je bil tudi pilot letal in helikopterjev, prijavil pa je tudi več izumov. Podpiral je številne dobrodelne organizacije za otroke. V zakonu, ki je trajal 56 let, so se mu rodili trije otroci - poleg prvorojenca Giuseppeja še Christine in Diamante. Poleg treh otrok je za seboj pustil še pet vnukov in šest pravnukov.