Velika retrospektiva Marija Preglja, enega najpomembnejših avtorjev modernizma
Odprtje velike pregledne razstave v Moderni galeriji
Objavljeno: 14. december 2017 ob 15:17,
zadnji poseg: 15. december 2017 ob 15:21
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Marij Pregelj
Marij Pregelj: Pompejansko omizje, mešane tehnike na platnu, 130,7 x 162,5 cm, Moderna galerija, Ljubljana. Foto: Moderna galerija/Marij Pregelj
Marij Pregelj
Veliko pregledno razstavo spremlja obsežen katalog, ki prinaša študije avtorjev Tomislava Vignjevića, Katarine Mohar, Miklavža Komelja in Marka Jenka ter ponatisa dveh študij o Pregljevem opusu avtoric Nadje Zgonik in Svetlane Mitić. V obrazstavnem programu pa bo marca potekala mednarodna konferenca na temo Čigava dediščina/Zbirke in arhivi v posocialističnih prostorih. Foto: Moderna galerija/Marij Pregelj

Marij Pregelj velja v slovenski zgodovini slikarstva za enega najpomembnejših avtorjev modernizma, Moderna galerija pa zdaj ob 50. obletnici umetnikove smrti, prinaša kar 300 njegovih del v vseh medijih, v katerih je ustvarjal.

Direktorica galerije Zdenka Badovinac je na novinarski konferenci povedala, da je razstava, pomembna iz več razlogov. Najprej gre za prvo veliko Pregljevo retrospektivo po skoraj 50 letih, zadnja je bila v Moderni galeriji leta 1969. Poleg tega sta na njej prvič po 30 letih združena oba dela volila Vaska in Zlate Pregelj, saj je Muzej sodobne umetnosti iz Beograda, kjer je po umetnikovem volilu približno polovica Pregljevega slikarskega opusa, za razstavo posodil večino del iz svojega volila.

Umetniku lasten jezik modernistične figuralike
Na tej veliki retrospektivi so zastopana dela v vseh medijih, v katerih je ustvarjal - slikarstvo, risba, grafika, knjižna ilustracija in tudi monumentalni stenski mozaiki. Zdenka Badovinac je poudarila, da gre za prvo sodelovanje med muzejema po več letih, ob tem je spomnila, da je beograjski muzej po dolgoletni obnovi prav pred kratkim znova odprl vrata za obiskovalce.

Ponovno odprtje tega muzeja po njenih besedah pomeni veliko pridobitev ne le za Beograd in Srbijo, ampak za celotno regijo, je še dejala direktorica galerije. Po njenih besedah je pregledna razstava zasnovana na predstavitvi najpomembnejših Pregljevih del iz zbirk ljubljanske galerije in beograjskega muzeja, nekaj del pa so si izposodili še iz nekaterih drugih javnih in zasebnih zbirk.

Kot je povedala kustosinja razstave Martina Vovk, je umetnik ustvaril svojevrsten jezik modernistične figuralike. Ostal je zavezan človeški figuri, ki jo je preoblikoval v skrajno ekspresiven izraz lastnih življenjskih preizkušenj in jo intuitivno prepojil z univerzalnimi občečloveškimi vprašanji bivanja in smrti.

Usodno soočenje z radikalnimi novostmi
Pregelj je bil že v času življenja prepoznan kot vrhunski umetnik slovenskega in jugoslovanskega prostora. Razstavljal je v pomembnih jugoslovanskih selekcijah in bil del esteblišmenta, zasedal je javne funkcije tudi na vodilnih položajih stanovskih združenj. Po besedah kustosinje je bilo za njegovo ustvarjanje ključno, da se je moral v času, ko je kot mlad umetnik stopil na sceno, soočiti z radikalnimi novostmi in spremenjenim pojmovanjem likovne umetnosti zrelega modernizma v slikarstvu ter izumiti svojo lastno govorico. In v tem raziskovanju je ostal znotraj polja figuralike, je še dejala Martina Vovk.

Postavitev je zasnovana kot klasična monografska retrospektiva, ki umetnikov razvoj predstavi po vseh pomembnih kronoloških stopnjah njegovega razvoja. Poudarek je na najboljšem, vrhunskem obdobju Pregljevega ustvarjanja med letoma 1957 in 1967, ko so nastala najbolj mojstrska, danes že ikonična dela slovenske slikarske dediščine modernizma. Na razstavi je osrednja pozornost namenjena slikarstvu, ki je tudi glavno področje Pregljevega ustvarjanja. Ključni spomeniki njegovega monumentalnega javnega slikarstva so na razstavi predstavljeni s projekcijami.

Sicer pa se skozi postavitev sprehodimo od njegovih začetnih del pod vplivom študija na zagrebški akademiji z zglednimi primeri barvnega realizma, prek vojne taboriščne izkušnje, ko se pri umetniku zasnujejo ključni motivi taboriščnega omizja in ko ga izkušnja nemških in italijanskih taborišč sooči z resnično naravo Človeka, do povojnega obdobja (do leta 1957), v katerem se od zmernega realizma raziskava likovnega polja prevesi v modernistično formalno analizo slike.

Marij Pregelj (1913-1967) se je rodil v Kranju v družini pisatelja Ivana Preglja. Študiral je na akademiji v Zagrebu. Po vrnitvi v domovino se je pridružil klubu Neodvisnih. Med 2. svetovno vojno je bil v nemškem in italijanskem vojnem ujetništvu, nato je od leta 1947 poučeval na različnih ljubljanskih gimnazijah in na Šoli za umetno obrt. Leta 1948 je bil imenovan za docenta na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Za svoje ustvarjanje je bil večkrat nagrajen.

Odprtje velike retrospektivne razstave Marija Preglja v Moderni galeriji bo drevi ob 20. uri.

VIDEO
V Moderni galeriji odprli razstavo del Marija Preglja
VIDEO
Velika retrospektiva Marija Preglja v Moderni galeriji
P. G.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.