Zora Perenda: Kar so v Sloveniji Avseniki, je v Bosni sevdah
"Sevdah je način življenja," pravi pevka Alma Subašić
Objavljeno: 11. oktober 2017 ob 06:21,
zadnji poseg: 11. oktober 2017 ob 10:15
Ljubljana - MMC RTV SLO

false
Zora Perenda: Motor Kulturnega umetniškega društva Sevdah Ljubljana, ki je v Španskih borcih organiziralo Deseti jubilejni večer sevdaha. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj
       Po mojem mnenju je sevdah način življenja. Sevdalinka človeka sprošča, v njem budi čustva, ki jih morda sploh ni poznal. Nekatere spominja na portugalski fado, druge na ameriški bluz.       
 Alma Subašić, pevka sevdalink iz Sarajeva
false
Zilhad Džananović igra harmoniko, ki je zaščitni znak tradicionalnega sevdaha. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj
false
Zilhad Džananović, avtor učbenika Sevdalinke v srcu: "Otrokom je treba odpreti vrata sevdaha in jim potem sevdah enostavno preide v kri." Foto: Vesna Hrdlička Bergelj
false
Na Desetem jubilejnem večeru sevdaha je zapel tudi Vlado Kreslin. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj

Sevdah je v Bosni in Hercegovini nekaj takega, kot so v Sloveniji Avseniki, pesem, ki je naša identiteta, pravi Zora Perenda, voditeljica Desetega tradicionalnega večera sevdaha. Nedavno ga je v Španskih borcih organiziralo Kulturno umetniško društvo Sevdah Ljubljana.

Poleg pevcev sevdaha iz celotne Slovenije so na večeru nastopili še gosti iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije. Mlada gostja iz Sarajeva Alma Subašić o sevdahu pravi: "Po mojem mnenju je sevdah način življenja. Sevdalinka človeka sprošča, v njem budi čustva, ki jih morda sploh ni poznal. Nekatere spominja na portugalski fado, druge na ameriški bluz." Alma je s sevdahom prepotovala zahodno Evropo in ZDA ter nastopala v največjih dvoranah glavnih mest držav, ampak vedno poudarja, da se v Ljubljani res počuti posebno, ker je občinstvo vedno tako prevzeto s sevdalinko.

Sevdahu v Ljubljani lahko prisluhnete v oddaji NaGlas! spodaj.

Zgodovina sevdalinke, dolga 500 let
Medtem ko sevdah bolj izraža določeno čustveno stanje, pa je sevdalinka pesem, skozi katero se ta stanja izražajo. Predsednik Kulturnega umetniškega društva Sevdah Mujo Perenda meni, da je "sevdalinka pravzaprav pesem ljubezni in pesem žalosti, mešanica, ki izraža stanje človekovega duha".

Bistvo sevdaha je glasbilo saz
Sevdalinka prihaja z območja Bosne in Hercegovine. Pred približno 500 leti je nastala v mestih, prišla pa je s turškimi osvajanji. Ohranila se je, čeprav je bila večkrat tik pred izumrtjem. "Bistvo sevdaha je saz, glasbilo, ki so ga prinesli Turki. Sčasoma pa so se uveljavila še druga glasbila, npr. harmonika," razlaga Zilhad Džananović, učitelj glasbe z Jesenic in ljubitelj sevdaha, ki je pred kratkim objavil knjigo Sevdalinka v srcu, v kateri je zbral 50 najbolj znanih sevdalink. Lahko se jo uporablja kot učbenik za učenje igranja sevdaha. Njegovi učenci sevdah radi igrajo: "Ko neki novi učenec ali učenka pride k meni in jaz povem, da bomo igrali sevdah, je vedno reakcija: 'To so tiste počasne pesmi!' Ok, se strinjam, so počasne, ampak, ko začnemo pesem raziskovati, ko preberemo besedilo in poskusimo igrati, jih to potem močno pritegne in začnejo sami brskati, kaj je to, kaj je tisto … Tako da je otrokom treba odpreti vrata sevdaha in jim potem sevdah enostavno preide v kri. ˝


Sevdah v krvi
Sandri Ponjević je tako sevdah prešel v kri, ker se je z njim seznanila že kot deklica: "Sevdah je vse lepo, kar človek čuti v sebi. Nekaj, kar sem začutila že v zgodnjem otroštvu. Negovali so ga moji starši, tako je bil sevdah vedno ob meni." Almo Subašić, gostjo iz Sarajeva, spominja na stare čase, ko se je lepo živelo: "Naši ljudje, ki se spominjajo, kako so živeli nekoč, pravijo, da zelo lepo. Ob kavi, sazu, harmoniki in brez hitenja, tako, da se je lepo spominjati starih časov."
Glede na število obiskovalcev tradicionalnega 10. Večera sevdaha v Ljubljani je očitno, da ima sevdah svoje mesto zasidrano tudi v Sloveniji - na prireditvi smo zasledili tudi Vlada Kreslina, ki prav tako ne skriva naklonjenosti do sevdaha ...

VIDEO
Maida Džinić Poljak
S. B. L., Vesna Hrdlička Bergelj, naglas@rtvslo.si
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
bilzerian
# 11.10.2017 ob 08:59
če bi avsenike poslušal dve uri skupaj, ne bi bilo posledic na mojo psiho, razen mogoče tega, da bi bil boljše razpoložen kot na začetku poslušanja.

če bi dve uri akupaj poslušal sevdah, bi verjetno nareil samomor, tako, da ne moreš primerjati depresivne glasbe kot je sevdah z avseniki
_Maister_
# 11.10.2017 ob 10:22
@iboregua
Če ga ti ne poznaš, še ne pomeni, da ga nimamo ...
Chopin
# 11.10.2017 ob 10:37
Sevdah mi je od nekdaj vzbujal obcutke Bliznjovzhodne skrivnostnosti pomesane z melanholicnim Balkanskim pridihom, dobra kombinacija.
_Maister_
# 11.10.2017 ob 10:22
http://www.jskd.si/folklorna-dejavnost/prireditve/odrasle/pevci_in_go
dci/2016/uvod.htm
dingdong
# 11.10.2017 ob 13:35
Bosanci imajo turški sevdah, to je podobno kot bi rekli da imamo Slovenci španski bolero. Hvala bogu da smo avtohtoni! Kaj na te izjave porečejo Srbi, Kroati, Slovenci... iz BIH ali je sevdah njihova identiteta?

Sevdah ni turški, delno se čutijo tudi turški vplivi, ampak v Turčiji sevdaha nimajo. Narodi nimajo neke enotne glasbene identitete, imajo jo posamezni pripadniki in se med seboj razlikujejo. Ne moreš reči, da nisi Slovenec, če ne maraš Avsenikov. Kar se pa tiče Slovenije in sevdaha je hecno, da se je ravno v Ljubljani začelo nekaj, kar se imenuje novi sevdah, kar priznavajo tudi bosanski izvajalci novega sevdaha. Se še kdo spominja skupine Dertum ?
iboregua
# 12.10.2017 ob 01:08
In, _Maister_, ne gre enačit JSKD-ja z društvi. Srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev verjetno že potekajo okoli 20 let - pod okriljem JSKD-ja. Morda - tu vam pritrjujem - niti ni potrebe po tem, da bi sama društva prirejala posebne prireditve. Ampak ta bosanska samoiniciativnost je pa vseeno za zgled.

Kljub temu pa za slovensko kulturno umetniško društvo še vedno ne vem. Namreč, da bi sami pripravljali takšne dogodke.
iboregua
# 12.10.2017 ob 00:43
Bajdvej - iz bosanske vikipedije:

Sevdalinka je bosanska narodna pjesma iz Bosne i Hercegovine. Predstavlja jedinstven muzički izraz u Bosni i Hercegovini koji se može pohvaliti dugom i bogatom tradicijom. U brojnim slučajevima sevdalinka se jednostavno zove i sevdah.

Po domače:
Sevdalinka je bosanska ljudska glasba iz Bosne in Hercegovine. Predstavlja edinstven glasbeni izraz v Bosni in Hercegovini, ki s lahko pohvali z dolgo in bogato tradicijo. V številnih primerih je izraz za sevdalinko enostavno sevdah.

(A je blo treba prevajat ...)
Bendit
# 11.10.2017 ob 14:20
O ja, dertum.
thymiann
# 11.10.2017 ob 13:06
španski oz. galicijski saudade

misliš portugalski fado?
dingdong
# 11.10.2017 ob 12:17
zelo spominja tudi na španski oz. galicijski saudade, ki se izvaja v spremljavi akustične kitare, melanholične in nostalgične pesmi

Ne samo spominja, v sevdahu se dejansko čuti vpliv sarajevskih Židov, ki jih je Izabela pregnala iz Španije, tako da je sevdah zagotovo tudi sefardska glasba.
enix
# 11.10.2017 ob 12:01
zelo spominja tudi na španski oz. galicijski saudade, ki se izvaja v spremljavi akustične kitare, melanholične in nostalgične pesmi
thymiann
# 11.10.2017 ob 11:15
Avsenik s slovensko ljudsko glasbo nima nobene povezave. Avsenik je ekvivalent južnjaških "narodnih".
dingdong
# 11.10.2017 ob 10:48
Kakšni frajerji, tile Bosanci!

A imamo pri nas kakšno kulturno umetniško društvo, ki bi uprizorilo že deseti jubilejni večer slovenske ljudske glasbe? No, samo vprašam, ker - jaz ga ne poznam.

In, ne bi se jaz preveč naslanjal na izjavo o Avsenikih, saj je naša narodna identiteta kaj več kot le to.

Sevdah ni ljudska glasba.
barezi
# 11.10.2017 ob 12:22
Bosanci imajo turški sevdah, to je podobno kot bi rekli da imamo Slovenci španski bolero. Hvala bogu da smo avtohtoni! Kaj na te izjave porečejo Srbi, Kroati, Slovenci... iz BIH ali je sevdah njihova identiteta?
Antofagasta
# 11.10.2017 ob 09:42
Velika razlika med njimi in nami je ta, da je pri njih sevdah cenjen in ga vsi poslušajo, pri nas pa je človek ki posluša Avsenika čudak ter kmet. Ampak, v zadnjem času se je to malo spremenilo na boljše, vsaj to...
iboregua
# 11.10.2017 ob 10:13
Kakšni frajerji, tile Bosanci!

A imamo pri nas kakšno kulturno umetniško društvo, ki bi uprizorilo že deseti jubilejni večer slovenske ljudske glasbe? No, samo vprašam, ker - jaz ga ne poznam.

In, ne bi se jaz preveč naslanjal na izjavo o Avsenikih, saj je naša narodna identiteta kaj več kot le to.