Urbani čebelar Gorazd Trušnovec s svojim panjem na strehi Radia Slovenija. Foto: Slovenski etnografski muzej/Luka Dakskobler
Urbani čebelar Gorazd Trušnovec s svojim panjem na strehi Radia Slovenija. Foto: Slovenski etnografski muzej/Luka Dakskobler
Slovensko čebelarstvo kot način življenja je od lani uvrščeno na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Foto: Čebelarski muzej Radovljica/Ivan Esenko
Slovensko čebelarstvo kot način življenja je od lani uvrščeno na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Foto: Čebelarski muzej Radovljica/Ivan Esenko

Na razstavi muzejskih predmetov, fotografij, maket čebelnjakov in medijskih postaj bodo v osmih sklopih prikazani kulturna dediščina in posebnosti slovenskega čebelarstva. Gre za vrednote, znanja in veščine, ki se prenašajo iz roda v rod, obenem pa se delo s čebelami z novimi raziskavami in spoznanji nenehno razvija. Razstava bo na ogled vse do 14. aprila prihodnje leto.

Fotografije priznanih slovenskih fotografov Ivana Esenka, Franca Šivica, Tadeja Čauševića in Dovileja Sermokasa bodo ponudile pogled v raznolikost slovenske krajine in čebelarjenja z avtohtono kranjsko čebelo, ogledati pa si bo mogoče tudi panje ter panjske končnice, poslikane z verskimi, zgodovinskimi, vsakdanjimi in pravljičnimi motivi.

Poleg medu in čebeljih izdelkov bodo prikazane s čebelarstvom povezane obrti, kot so svečarstvo, lectarstvo, sodobno oblikovanje nakita in oblačil. Razstavo bodo dopolnjevala dela sodobnih slovenskih umetnic Saše Spačal in Polonce Lovšin. Pri zasnovi razstave je arhitekturni biro Schroeder Rauch uporabil trajnostne materiale in tako poudaril spoštljiv odnos, ki ga ima Slovenija do narave, so sporočili iz Slovenskega etnografskega muzeja (SEM).

Odprtje razstave bo s svojim kvartetom zaokrožila slovenska džez pevka in skladateljica Mirna Bogdanović, ki živi in dela v Berlinu in je leta 2021 prejela prestižno nemško nagrado za dosežke na področju džeza.

Z razstavo se odpirajo 19. evropski kulturni dnevi v Berlinu, ki potekajo v tesnem sodelovanju in s podporo slovenskega veleposlaništva v Nemčiji in Slovenskega kulturnega in informacijskega centra (Skica) Berlinu ter s podporo Slovenske turistične organizacije in Javne agencije RS za knjigo.

Razstava je plod sodelovanja med MEK-om, SEM-om in Čebelarskim muzejem Radovljica ter se uvršča v okvir projektov: Slovenija v fokusu 19. evropskih kulturnih dnevov MEK v Berlinu ter Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023, na katerem bo Slovenija nastopila s sloganom Satovje besed.

Tipičen slovenski čebelnjak pod Golico Foto: Franc šivic
Tipičen slovenski čebelnjak pod Golico Foto: Franc šivic

V okviru Slovenskih kulturnih dnevov v Berlinu bodo v MEK-u v torek prihodnji teden pripravili še okroglo mizo o nesnovni kulturni dediščini z gosti iz Slovenije. Dolgo pot od oddaje vloge do uvrstitve slovenske čebelarske kulture na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine bosta predstavili direktorica Čebelarskega muzeja Radovljica Petra Bole in kustosinja za kmetijstvo in promet v SEM-u Barbara Sosič.

MEK v okviru Evropskih kulturnih dnevov vsako leto predstavi državo, regijo, mesto ali skupnost v Evropi. Letos jih posveča Sloveniji, ko bodo s štiritedenskim programom med 11. junijem in 9. julijem v Berlinu predstavili raznolikost slovenske kulture, ki temelji na tesni povezanosti Slovencev z naravo.

Panj kranjič s poslikano končnico z motivom Jezusovega rojstva, Gorenjska, 19. stoletje. Foto: Joža Jamšek
Panj kranjič s poslikano končnico z motivom Jezusovega rojstva, Gorenjska, 19. stoletje. Foto: Joža Jamšek

Slovensko čebelarstvo kot način življenja je od lani uvrščeno na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. ZN pa so na pobudo Slovenije leta 2018 za svetovni dan čebel razglasili 20. maj.