Yves Saint Laurent je odločno zaznamoval pariško visoko modo. Foto: EPA
Yves Saint Laurent je odločno zaznamoval pariško visoko modo. Foto: EPA
Justinijan, Ravena, San Vitale
Stane Kregar
Čolni na obali (1957, Galerija Staneta Kregarja, Zavod sv. Stanislava). Foto: Narodna galerija
Jeruzalem
Leta 1967 si je Izrael priključil vzhodni Jeruzalem. Foto: EPA
Niki Lauda
Niki Lauda Lauda je že v drugem ovinku izgubil oblast nad Ferrarijem, ki je v nesreči zagorel. Trikratnega svetovnega prvaka (1975, 1977, 1984) so s hudimi opeklinami prepeljali v bolnišnico. Vse življenje bo kazal posledice nesreče, toda ostal je živ. Foto: EPA

Leta 1936 se je v Alžiriji rodil francoski modni oblikovalec Yves Saint Laurent, ki je s svojimi modnimi kreacijami diktiral modne smernice 20. stoletja.

Z 21 leti je Saint Laurent postal vodilni v modni hiši Dior, leta 1961 pa je s Pierrom Bergeom ustanovil lastno modno hišo. Sloviti modni oblikovalec, ki velja za eno najpomembnejših osebnosti iz sveta mode v 20. stoletju, je navdih za svoje kreacije velikokrat našel tudi v gledališču, likovni umetnosti, literaturi in naravi. Njegove kreacije so oboževale modne ikone, kot so monaška princesa Grace Kelly, Chatrine Deneuve in mnoge druge slavne ženske.
Iz modnega oblikovanja se je Saint Laurent umaknil šele leta 2002, umrl pa je 1. junija 2008.



Leta
10 pr. n. š. se je rodil rimski cesar Klavdij.

Leta 126 se je rodil rimski cesar Pertinaks.

Leta 527 je Justinijan I. postal bizantinski cesar.

Leta 1245 se je v Lyonu začel ekumenski koncil.

Leta 1291 je bila oblikovana Švicarska konfederacija.

Leta 1492 so v Španiji začeli izganjati Jude iz države.

Leta 1461 je bil Edvard IV. okronan za angleškega kralja.

Leta 1498 je Krištof Kolumb odkril Venezuelo.

Leta 1519 je Karel V. postal nemški cesar.

Leta 1520 se je rodil poljski kralj Sigismund II. Avgust.

Leta 1619 so prvi afriški sužnji prispeli v Jamestown (Virginia, ZDA).

Leta 1635 je Guadeloupe postal francoska kolonija.

Leta 1664 sta se pri Monoštru spopadli avstrijska in turška vojska.

Leta 1714 je v Kensingtonu umrla angleška kraljica Anna Stuart, ki je bila druga hči leta 1688 strmoglavljenega kralja Jakoba II. Bila je protestantsko vzgojena in je leta 1688 podprla svojega svaka Viljema III. Oranskega in ga nasledila na prestolu leta 1702. V času njene vladavine sta se Anglija in Škotska združili. Z mirom v Utrechtu je leta 1713 pridobila del francoskega ozemlja.

Leta 1770 se je rodil ameriški raziskovalec William Clark.

Leta 1774 se je v Bazentinu rodil francoski naravoslovec, vitez Jean Baptiste de Monet Lamarck. Ukvarjal se je z vremenoslovjem, botaniko in zoologijo. Lamarck je začetnik razvojne teorije, imenovane lamarkizem. Bil je prvi znanstvenik, ki je trdil, da živalske vrste niso stalne, da se spreminjajo in razvijajo. Njegovo najpomembnejše delo je Filozofija zoologije, ki jo je napisal leta 1808. Lamarck je umrl 18. decembra 1829 v Parizu.

Leta 1774 sta Carl Wilhelm in Joseph Priestley odkrila kisik.

Leta 1776 je bila ameriška deklaracija o neodvisnosti tudi uradno podpisana.

Leta 1790 je bil končan prvi popis prebivalstva v ZDA. 13 zveznih držav je imelo skupno 3.929.214 prebivalcev.

Leta 1798 je britanski admiral Horatio Nelson v bitki pri Abukirju premagal francosko floto, ki je krila Napoleonovo vrnitev iz Egipta.

Leta 1818 se je na otoku Nantucket v Massachusettsu rodila ameriška astronomka Maria Mitchell.

Leta 1819 se je v New Yorku rodil ameriški pisatelj Herman Melville. Znan je predvsem po romanu Moby Dick.

Leta 1834 je bilo v britanskem imperiju odpravljeno suženjstvo.

Leta 1838 je bila Viktorija okronana za britansko kraljico.

Leta 1858 se je rodil avstrijski skladatelj Hans Rott.

Leta 1876
je Kolorado postal 38. zvezna država ZDA.

Leta 1885 se je rodil madžarski kemik George de Hevesy, ki je leta 1943 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1889 je bila v Ljubljani ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna, z njo pa zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo med Slovenci.

Leta 1894 je zaradi Koreje izbruhnila vojna med Kitajsko in Japonsko.

Leta 1895 so Salvador, Honduras in Nikaragva ustanovili Srednjeameriško zvezo.

Leta 1902 so ZDA od Francije odkupile pravico do izgradnje Panamskega prekopa.

Leta 1909 je bilo ustanovljeno vojno letalstvo ZDA.

Leta 1910 se je v Ljubljani rodil slovenski režiser, igralec, scenograf in gledališki pedagog Bojan Stupica.

Leta 1911 je v Wiesbadnu umrl nemški leksikograf in gimnazijski ravnatelj Konrad Duden.

Leta 1914 je Nemčija v prvi svetovni vojni napovedala vojno Rusiji.

Leta 1919 so na pariški mirovni konferenci obravnavali vprašanje Prekmurja. Vrhovni svet konference je pooblastil Kraljevino SHS, da zasede Prekmurje do razvodnice med Muro in Rabo.

Leta 1922 je umrl škotsko-ameriški izumitelj prvega uporabnega telefona Aleksander Graham Bell. Bellovo zanimanje za prenos zvokov človeškega glasu je zraslo iz njegovih raziskav o mehaniki govora, ko je vadil z učitelji za slušno prizadete. Prenos zvoka človeškega glasu je zahteval še izume mikrofona in sprejemnika. Mikrofon krmili tok v sprejemnikovem tokokrogu, kjer nastaja zvok, podoben tistemu, ki ga je sprejel mikrofon. Prvi uspešel telefon je sestavil leta 1876. Rodil se je 3. marca leta 1847.

Leta 1925 se je rodil avstrijski pisatelj Ernst Jandl.

Leta 1927
je bila na Kitajskem ustanovljena Ljudska osvobodilna armada.

Leta 1930 se je rodil francoski sociolog Pierre-Félix Bourdieu.

Leta 1932 se je rodil izraelski politik Meir David Kahane.

Leta 1936 se je v Alžiriji rodil francoski modni oblikovalec Yves Saint Laurent.

Leta 1941
je bilo v ZDA izdelano prvo terensko vozilo.

Leta 1941 so ZDA in ZSSR podpisali sporazum o sodelovanju.

Leta 1942 se je rodil ameriški rockovski kitarist in pevec Jerome John "Jerry" Garcia.

Leta 1943 je umrla slovenska pisateljica in pesnica Lea Fatur.

Leta 1943 je Burma razglasila neodvisnost pod japonsko nadvlado.

Leta 1943 je bila v Ljubljani pred sodno palačo demonstracija za izpustitev internirancev, v kateri je sodelovalo okoli 10.000 Ljubljančanov.

Leta 1944 je Ana Frank naredila še zadnji vnos v svoj dnevnik.

Leta 1944
se je v Varšavi začela splošna vstaja proti okupatorju. Poljaki so poskušali pregnati nemško vojsko, preden bi sovjetske sile zasedle mesto. Napredovanje Rdeče armade in sovjetski vpliv v Varšavi sta spodudila ilegalno Domovinsko fronto, ko jo je podpirala poljska begunska vlada v Londonu, naj izvede vstajo. Vstaja je dobro napredovala, borci so zasedli strateške točke v mestu in pričakovali prihod sovjetske vojske. 4. avgusta pa so Nemci prešli v protinapad. Dan pozneje so zagrešili pokol nad prebivalstvom, ki ni sodelovalo v vstaji. V enem dnevu so pobili več kot 15.000 ljudi. Letalski napad je trajal kar triinšestdeset dni, sledil pa je še strahovit kopenski protinapad. Sovjetska vojska, ki je prišla do predmestja, ni pomagala upornikom. Po 63 dnevih pogumnih bojev in besa se je Varšava vdala.

Leta 1950 se je rodil ameriški pesnik, avtobiograf in rockovski glasbenik Jim Carroll.

Leta 1952 se je v bosanskem Šamcu rodil srbski premier Zoran Djindjić. Zaradi ureditev katastrofalnih gospodarskih razmer in velikega vpliva mafije je bil 12. marca 2003 v Beogradu ubit.

Leta 1960 je Benin postal neodvisna država.

Leta 1964 se je rodil slovenski motociklist Miran Stanovnik, redni udeleženec relijev Daka.

Leta 1966 je Charles Whitman s streljanjem iz stolpa teksaške univerze v Austinu ubil 15 ljudi, preden ga je policija ubila.

Leta 1967 si je Izrael priključil vzhodni Jeruzalem.

Leta 1973 je umrl pomemben slovenski slikar Stane Kregar. Njegov opus obsega več kot 300 oljnih podob, velja pa za začetnika slovenske nadrealistične abstraktne umetnosti.

Leta 1975
so predsedniki 33 evropskih držav, Kanade in Združenih držav Amerike in njihovi pooblaščeni v Helsinkih podpisali sklepno listino o evropski varnosti in sodelovanju.

Leta 1976 je avstrijski dirkač formule ena Niki Lauda doživel hudo nesrečo na dirki za VN Nemčije na Nürburgringu.

Leta 1981 je umrl ameriški dramatik Sydney "Paddy" Chayefsky.

Leta 1981 je začela oddajati glasbena televizija MTV.

Leta 1991 je izraelski premier Jicak Šamir sprejel formulo za bližnjevzhodna mirovna pogajanja.

Leta 1996 je Američan Michael Johnson v Atlanti slavil v teku na 200 metrov in postal prvi atlet v zgodovini olimpijskih iger, ki je osvojil zlati medalji v teku na 200 in 400 metrov.

Leta 1996 je bila Alenka Bikar na olimpijskih igrah v Atlanti v polfinalu teka na 200 metrov sedma in je z 22,82 postavila nov državni rekord.

Leta 1998 je šprinter celjskega Kladivarja Urban Acman na državnem prvenstvu v Mariboru s časom 10,21 za 21 stotink izboljšal rekord Tomaža Božiča v teku na 100 metrov.

Leta 2001 so na povratni tekmi 2. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov nogometaši Glasgow Rangersa doma premagali Maribor Pivovarno Laško s 3:1 in se s skupnim izidom 6:1 zanesljivo uvrstili v 3. krog kvalifikacij.

Leta 2001 je bil v pogovorih med makedonskimi oblastmi in pripadniki albanske manjšine dosežen sporazum o položaju albanščine v Makedoniji.

Leta 2003 so Slovenija, Slovaška, Bolgarija, Ciper, Latvija in Malta postale članice Evropske agencije za okolje (EEA).

Leta 2002 je Alenka Kejžar na evropskem prvenstvu v plavanju v Berlinu osvojila bronasto kolajno na 200 metrov mešano. Z 2:14,24 je le za stotinko zaostala za državnim rekordom, ki ga je postavila na istem prvenstvu. Zmagala je Ukrajinka Jana Kločkova (2:11,59) pred Belorusinjo Hano Ščerbo (2:13,04).

Leta 2005
je umrl savdski kralj, premier in vodja hiše Saud, Fahd bin Abdul Aziz Al Saud. Rodil se je leta 1923 in je bil eden od 37 sinov ustanovitelja Savdske Arabije Ibn Sauda.