Notranja ministrica vidi ugotovitve Andersa Behringa Breivika, ki je Slovenijo "ne samo omenil, ampak jo postavil za vzor svoji ¨idealni¨državi" in jo "uzrl etnično čisto, do tujcev in drugačnih sovražno, kulturno samozadostno in vase zaprto organizirano človeško skupnost: državo torej, ki jo lahko da za zgled Norvežanom". Pri tem se strinja, z Borisom Vezjakom, da "bi bila sicer napaka, če bi iz poljubnih Breivikovih ugotovitev o Sloveniji kot najmanj multikulturno indoktrinirani državi karkoli sklepali ali jih jemali za resnične".

"Nekaj, kar običajno spada na evropsko ultradesničarsko obrobje in podpodje, je v Sloveniji žal lahko tudi del vladajočega »pravnega« reda in politične filozofije. Spomnimo se vaških straž s prižganimi ročnimi motorkami v Ambrusu, izbrisanih, referenduma o pravici samskih žensk do umetne oploditve, spomnimo se razprav ob sprejemanju družinskega zakonika, o psihiatričnem zdravljenju istospolno usmerjenih, pa o manjvrednosti zvez tistih, ki živijo na koruzi. Spomnimo se sovražnega govora na spletnih forumih, seksističnih izpadov v parlamentu, pa protestov proti gradnji džamije; spomnimo se napadov na tujce, geje, temnopolte in še marsičesa… Vse to je (tudi) Slovenija, sicer dežela prijaznih ljudi," piše Kresalova.

"Družbo in njene vrednote oblikujemo sami"
"Ob tem se moramo vprašati, kakšno našo osnovno bit pa ruši odprtost, multikulturnost in strpnost do drugačnih? V čem se nam kratijo naše priložnosti in pravice, če nočemo ostati zapečkarji, temveč postati del širše družbene skupnosti? Zakaj bi bili zaradi sprejemanja drugačnosti bolj revni?," se sprašuje ministrica in dodaja, da "družbo in njene vrednote oblikujemo sami s svojim ravnanjem in s tem, kakšni politiki dajemo legitimnost in moč."

Če se s sistemom ne strinjamo, ga lahko začnemo spreminjati, nadaljuje Kresalova. "In tako je tudi s strpnostjo, tudi ta se začne pri vsakem od nas, v družini, v šoli, na ulici, v parlamentu, pri vseh političnih voditeljih. Strpnost je vrednota, ki mora preiti v družbeno zavest kot aksiom sobivanja vsakega posameznika in vseh nas. Strpnost moramo živeti in strpnost moramo misliti," končuje svoje pisanje.