Na pobudo Lidla Slovenija in partnerjev je Vlada RS lani 24. april razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane. V sklopu raznoterih ozaveščevalnih aktivnosti, s katerimi pobudniki tudi letos nagovarjajo problematiko odpadne hrane, so v Lidlu Slovenija med drugim skovali novo besedo – hranozavest. S kampanjo Zbudi svojo hranozavest želijo izpostaviti pomen premišljenega, ozaveščenega in trajnostnega življenja ter poudariti pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog.
Odpadna hrana je pereč izziv
Odpadna hrana predstavlja enega večjih izzivov tako na globalni kot nacionalni ravni, saj med odpadki konča ogromna količina še vedno uporabne in sveže hrane. Po podatkih SURS povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane – največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih (47 %), sledi gostinstvo (37 %), precej manj pa se je zavrže v trgovini z živili (9 %) in v proizvodnji hrane (7 %).
»Preprečevanje odpadne hrane je v luči zaskrbljujočih statistik že vrsto let pomemben del trajnostne strategije Lidla Slovenija. Z optimizacijo procesov naročanja blaga in odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja si prizadevamo, da je izdelkov, ki bi jih bilo treba zavreči, čim manj, obenem pa izvajamo številne aktivnosti za večjo ozaveščenost prebivalcev Slovenije o skrbnem in preudarnem ravnanju s hrano, na primer projekt Hrana ni za tjavendan, ki letos obeležuje že deseto obletnico, podpiramo pa tudi projekt krožnega gospodarstva z Mini tovarno. Naša želja je, da hranozavesten način življenja postane zavestna odločitev prebivalcev Slovenije, da delamo dobro zase in za planet,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja področja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Mladi oblikovalci raziskovali odnos do odpadne hrane
Da bi ozaveščali o posledicah odpadne hrane, so v Lidlu Slovenija tokrat k sodelovanju v kampanji Zbudi svojo hranozavest povabil štiri mlade modne oblikovalce, ki so oblikovali kolekcijo trajnostnih modnih predpasnikov. Navdih zanje so Anita Miklavčič, Jurij Fidel, Katja Kuhar in Uroš Topić črpali iz razmisleka o globalnih razsežnostih in posledicah odpadne hrane, z namenom, da pozovejo k odgovornemu ravnanju s hrano ter širijo glas o hranozavestnem življenjskem slogu.
»Hrana ni in ne sme biti odpadek. Tudi iz živil, ki na prvi pogled niso videti najlepša ali jim bo kmalu potekel rok, lahko ustvarimo novo zanimivo jed. Preprosti ostanki od kosila ali večerje lahko z nekaj truda postanejo prave gurmanske kreacije,« je izpostavil Lidlov ambasador in šepetalec hrani Sašo Šketa, ki je sicer tudi sam velik zagovornik hranozavestnega odnosa do življenja.
Strokovne razprave, razstava in hranozavestni kviz za najmlajše
Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane je Program Ekošola za otroke tretje triade osnovnih šol pripravil Hranozavestni kviz o preudarnem ravnanju s hrano. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo organiziral dogodek Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, na katerem so z zanimivimi sogovorniki iz Slovenije in tujine, razpravljali o posledicah odpadne hrane, možnih ukrepanjih in dobrih praksah.
»V svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Prvi korak do smotrnejše porabe živil in zmanjšanja odpadkov so tako vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovani nakupi, zatem pa umno razpolaganje s pripravljeno hrano. Na krožnik si vzamemo, kolikor bomo pojedli, da lahko preostanek obroka shranimo za kasneje, uporabimo za službeno malico, zamrznemo za drugič. Povedano na krajše, s hrano moramo ravnati zavestno in odgovorno,« pove Nataša Kebe iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je koordinator projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
V preddverju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so razstavili plakate, ki so bili del natečajev ob preteklih obeleževanjih slovenskega dneva brez zavržene hrane.
