Arctic Sunrise zelene barve in z mavrično črto je pot začel v Romuniji, junija pa jo bo končal v Veliki Britaniji. Potuje prav v času pogajanj o reformi skupne ribiške politike Evropske unije.

Kot je poročal za Radio Slovenija Matej Rodela, je namen obiska Greenpeaceovega plovila opozoriti na izropane ribje staleže, saj je kar 60 odstotkov izlovljenih do stopnje, da se ne morejo obnoviti. Številne obmorske skupnosti pa propadajo. Razlog je v industrijskem ribolovu, ki so ga številne države vrsto let podpirale. Kot je dejala vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros, predstavlja tak ribolov le 20 odstotkov ribištva, veliko večji del zavzemajo namreč tradicionalni priobalni ribiči.

"Vemo, da tudi ti mali ribiči, usmerjeni v trajnostni priobalni ribolov, ustvarjajo veliko več ekonomske vrednosti in tudi delovnih mest kakor pa industrijska flota. S tega vidika ima tudi zelo močen gospodarski pomen in priložnost, da se povezuje z drugimi sektorji - predvsem s turizmom," je dejala Nina Štros.

Medtem ko se pogajanja o reformi skupne ribiške politike v Evropi končujejo, želi Greenpeace z ozaveščanjem doseči manjši obseg industrijskega ribolova.

Trenutek je zdaj
Kot je dejala Nina Štros, je reforma skupne evropske politike pomembna, ker se zgodi le enkrat v desetih letih. Države imajo zdaj priložnost, da jo uskladijo s trajnostnimi načeli. Če bi jo zamudile, pa bi lahko to po njenih besedah pomenilo katastrofo za ohranjanje ribjih staležev za prihodnje generacije, je dejala.

Greenpeace pripisuje upadanje količine ribjih staležev v zadnjih desetih letih predvsem predimenzioniranosti evropske ribiške flote. Od odločevalcev tako zahtevajo zmanjšanje presežne zmogljivosti evropske ribiške flote, obnovo ribjih staležev na trajnostno raven in ekosistemski pristop pri upravljanju ribolova.

V Sloveniji je bilo lani skupno ulovljenih 317 ton svežih ribiških proizvodov, medtem ko je ulov še leta 1990 znašal 6.000 ton letno. Upad gre pripisati predvsem izgubi ribolovnega območja in negativnemu trendu zmanjševanja staležev, meni Nina Štros.

Slovensko ribištvo ni takšno kot evropsko
Predstavnik ribičev mrežarjev Zlatko Novogradec je dejal, da se slovensko ribištvo razlikuje od evropskega, ker ima Slovenija malo morja in tudi manjša ribiška plovila. Ob sicer pravilnem pogledu, da je treba zmanjševati ulov, bi morala Slovenija po njegovem mnenju ohraniti svoj pogled.

"Imamo majhno morje. Ribištvo, ki je ostalo, je najmanjšega pomena. Slovenija ne more le dajati prepovedi glede zmanjševanja ulova. Sodimo v ta lonec in spoštujemo zakone. A na ministrstvu ne razumejo, da jih ne moremo izvajati. Če jih želimo izvajati, ne bo niti enega ribiča več, ki bi od ribištva živel, ostali bodo tisti, ki jim je to dodatna dejavnost," je dejal.

Ribiči si zato želijo, da bi jih na pristojnem ministrstvu razumeli in jih na evropski ravni zastopali, ne pa da "se prikazuje, da imamo floto, ki je bila konkurenčna hrvaški, italijanski ali francoski".

Da mora Slovenija ohraniti ribiški sektor, je poudarila Tanja Strniša z ministrstva za kmetijstvo in okolje. "Slovenija ni del problema, ima pa včasih problem, ker je del skupne ribiške politike," je dejala.

Po umiku zadnjih dveh večjih ladij, ki se nista uvrščali v mali priobalni ribolov, je v Sloveniji ribištvo prisotno izključno kot mali trajnostni ribolov. "Če bo evropska ribiška politika taka, da bo hromila mali priobalni ribolov, ribištva pri nas ne bo več," je še dejala Strniša.

Kot je dejala, na ministrstvu menijo, da so omejitve evropske zakonodaje glede obnove plovil preostre. Želeli bi si, da se moderniziranje dovoli vsaj v smeri ekološko bolj ustreznih ribiških plovil. Slovenske ribiče omejitve namreč postavljajo v neenakopraven položaj nasproti tistim, ki so svoje flote lahko posodobili, še preden je bilo to na ravni EU-ja omejeno, je še pojasnila.

Zeleni ledolomilec bo na koprskem potniškem terminalu privezan od 17. do 19. aprila, na krovu pa bodo v teh dneh potekali strokovni posveti in drugi dogodki. Ladjo si bodo lahko obiskovalci ogledali vsak popoldan.