Posredovanje na severu. Foto: Reuters
Posredovanje na severu. Foto: Reuters
Črpanje nafte se seli na sever. Foto: Reuters

Norveška naftna podjetja se v zadnjem času zaradi izčrpanja južnih nahajališč in odkritja novih nahajališč pod arktičnim ledom pomikajo vse bolj proti severu. Po ameriških ocenah naj bi na območju Arktike ležalo kar 13 odstotkov še neodkrite nafte in 30 odstotkov zemeljskega plina.
"Norveška obalna straža se je nocoj zunaj teritorialnih voda države vkrcala na Greenpeaceovo ladjo Esperanzo ter prekinila odmeven in povsem zakonit protest proti črpanju nafte na Arktiki," so zapisali v izjavi pri Greenpeaceu.
Po navedbah okoljevarstvene organizacije sta se na ladjo vkrcali dve skupini uniformiranih mož in prevzeli nadzor, potem ko ekipa Greenpeacea ni hotela oditi. "Obalna straža je odvlekla Esperanzo z našega zakonitega in mirnega protesta," so zapisali na Twitterju, policija pa je akcijo potrdila.

Dragi zastoji
Norveška vlada je na isti dan zavrnila Greenpeaceov zahtevek za ustavitev vrtanja, s tem pa dala Statoilu potrebno zeleno luč. Greenpeace trdi, da Statoilovo vrtanje predstavlja nevarnost neposeljenemu Medvedjemu otoku, ki je dom redkim severnim živalskim vrstam, vključno s severnimi medvedi. Morebitno razlitje nafte bi bilo namreč v tem delu Arktike zaradi težkih pogojev nemogoče očistiti.

Statoil je take domneve zavrnil, češ da je nevarnost razlitja zelo majhna, še manjša pa nevarnost, da bi tako razlitje doseglo Medvedji otok, ki je od kraja vrtanja oddaljen okoli 170 kilometrov. "Naša prednostna naloga je varno delovanje, ki ne povzroča škode ljudem ali okolju," je dejala podpredsednica Statoila Irene Rummelhoff.

V četrtek je bila norveška policija prisiljena odstraniti sedem Greenpeaceovih protestnikov z naftne ploščadi Transocean. Aktiviste so izpustili brez obtožnice, pozneje pa so povedali, da so zadovoljni že s tem, da so za 89 ur prekinili vrtanje. Po navedbah Statoila jih zastoji stanejo okoli milijon evrov dnevno.