Kmetijstvo
(8)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 6 glasov Ocenite to novico!

Poudarki

  • Po ocenah hmeljarjev bo izpad pridelka od 30 na nekaterih območjih pa tudi do 100-odstoten.
Hmelj, hmeljišče
Toča letos hmelju ni prizanesla. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Hmeljarji pričakujejo podpovprečen pridelek

Najbolj je hmelj prizadela toča
22. avgust 2017 ob 20:12
Celje - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Hmeljarji v Savinjski dolini te dni začenjajo obiranje zelenega zlata, hmelja, ki je najpomembnejša sestavina piva. Letošnja letina bo zaradi težav s točo, sušo, mrazom in vročino, kot kaže, podpovprečna, saj je na nekaterih območjih izpad pridelka skoraj stoodstoten. A bojazni, da bi potrošniki ostali brez ene najljubših pijač, seveda ni.

Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer spremljajo dozorevanje hmelja, so že dali zeleno luč za obiranje nekaterih sort. A vsi kmetje letos ne bodo obirali svojega hmelja. Kriva je toča. Direktorica inštituta Martina Zupančič poudarja, da je več kot 150 hektarjev hmeljišč, kjer so bili uničeni vsi vrhovi na višini od 2,5 do štirih metrov, kjer je hmelj tudi obstal.

Podobno se je zgodilo v Drešinji vasi med Žalcem in Celjem, kjer se je rast hmelja ustavila dva metra pod vrhom, tako da je bil pridelek popolnoma neuporaben.

Sušo premagovali z namakanjem
Nekatere vremenske težave pa lahko hmeljarji vendarle premagujejo. Z namakanjem na primer blažijo posledice pomanjkanja dežja. Hmeljar Anton Rančigaj poudarja, da si z namakanjem hmelja kljub suši lahko obetajo običajno količino pridelka.

A letošnja letina bo podpovprečna, po ocenah hmeljarjev bo izpad pridelka od 30 na nekaterih območjih pa tudi do 100-odstoten. A savinjski hmeljarji, ki skoraj 99 odstotkov hmelja izvozijo, trdijo, da jih narava ne bo premagala in da bo Slovenija, čeprav najmanjša, v svetu še vedno med petimi največjimi pridelovalci najpomembnejše surovine piva.

VIDEO
Hmeljarji si obetajo podpovprečni pridelek
Marko Štor, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
amorce
# 22.08.2017 ob 21:23
Jst sem prav iz teh krajev pa ne vem da je toča sploh bila ... hmelj je v večini nepoškodovan
MintUporabnik
# 22.08.2017 ob 21:40
Hmeljarji, pa znajo samo jamrati.
Skrajni čas, da ukinemo subvencije za kmetijstvo tako kot Nova Zelandija.

In se začnemo zgledovati po tej državi, ki je bila pred 20 leti v veliki krizi, vse je propadalo nato pa so začeli s reformami(ukinitev subvencij in dvig obresti) in zdaj imajo 43000$ BDP na prebivalca medtem ko pa Slovenija ima 24000$ BDP na prebivalca.

S ukinitvijo subvencij, se kmetijstvo začne tržno obnašati, in kmetje začnejo saditi poljščine ki prinašajo večji dobiček ter začnejo se inovacije v kmetijstvu.
S dvigom obresti, se nehajo špekulacije s delnicami in vrednostnimi papirji in tisti ki hoče nekaj zaslužiti mora za to delati.

In to so vzroki za propad Slovenije, delo ni nič vredno, nihče noče delati vsi bi kar nekaj špekulirali ker so obresti kreditov nizke.
kralj matjaž
# 23.08.2017 ob 08:22
Problem kmetijstva je, da se je razvil v sistem glava jaz zmagam, cifra ti zgubiš. Če je letina dobra, kmet lepo zasluži, če je letina slaba, mu država da pomoč in kmet lepo zasluži. Posledično kmet nima interesa vlagat v sisteme, ki bi preprečevali slabe letine.
tocco
# 22.08.2017 ob 22:02
Mintuporabnik a res hočeš monokulturo kot v braziliji? Mislim kaki debili ste eni kot če subvencije financirajo kmetijsko pridelavo. Bolj so namenjene varovanju okolja, da kmetje nimajo toliko intenzivne pridelave, ki bi bremenila okolje. Zato pa nemoremo kunkuritati z drzavami tretjega sveta.
HOR
# 22.08.2017 ob 20:48
"...trdijo, da jih narava ne bo premagala..."


Recept za prihodnost Slo kmetijstva..
jacknicholson
# 04.09.2017 ob 13:41
evropa
# 23.08.2017 ob 14:54
Točn tko!

Če bi hotl bi loh kr velik kmetov vlagal v namakalne sisteme, kar v tako vodnati državi se vsekakor splača.
brehme
# 23.08.2017 ob 06:23
@mintuporabnik, a tio bi kmetijstvo , kot je na Kitajskem , Braziliji, v ZDA, Italiji, na Nizozemskem...tisto kar ti jej. Uporabljajo se preparati, kateri v sloveniji sploh niso dovoljeni. Mnogo njih, zasto je slovenija in še mnogi drugi nekonkurenčna v pridelavi, pa tudi površin ni takih.
Kazalo