Kmetijstvo

Poudarki

  • Tujim kupcem namenili le manj vreden les. Kaj pa preprodajalci?
  • Najpomembnejše merilo za prodajo: cena
  • Oblikovali cenik, ki pa se med letom lahko spremeni
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 13 glasov Ocenite to novico!
Les
Vso razpoložljivo količino hlodovine, razen najkakovostnejših listavcev, primerne za razrez, to je okoli 310.000 kubičnih metrov, so zagotovili domačim kupcem. Prav tako tudi okoli 200.000 kubičnih metrov lesa nižje kakovosti. "Tujim kupcem smo namenili le manj vreden les v količini okoli 90.000 kubičnih metrov, za katerega v Sloveniji - vsaj v tem trenutku - ni zadostnih kapacitet za predelavo," pravijo v SiDG-ju. Foto: EPA
Hlodovina
Zavod za gozdove Slovenije je letos za redno sečnjo predvidel 703.167 kubičnih metrov lesa. (Fotografija je simbolična.) Foto: EPA

Dodaj v

Slovenski les gre za med: povpraševanje močno preseglo ponudbo

Zagotavljajo, da so večino lesa prodali domačim kupcem
21. februar 2017 ob 12:32
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Razpoložljiva količina lesa, ki ga lahko prodajo Slovenski državni gozdovi, ne zadostuje za vse potrebe lesne panoge, opozarjajo v družbi, pri tem pa poudarjajo, da so v tujino prodali le manjvreden les.

Povpraševanje po gozdnih lesnih sortimentih iz državnih gozdov za devetkrat presega količine, ki jih ima družba Slovenski državni gozdovi na razpolago za prodajo letos, so v pred kratkim ustanovljeni družbi za upravljanje državnih gozdov opozorili v sporočilu za javnost in opomnili, da ima država v lasti le petino vseh gozdov v državi.

Ob tem so dodali, da je bilo največ ponudb za gozdne lesne sortimente (skupaj je zavod za gozdove za letošnji posek predvidel 703.167 kubičnih metrov lesa) iz Slovenije, sledijo Avstrija in zgolj simbolično Madžarska, Italija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina.

Oblikovali cenik, ki pa se med letom lahko spremeni
Iz prispelih ponudb so na podlagi ponudbenih cen za posamezne sortimente izvedli tako imenovano cenovno analizo trga, kar jim je bilo v pomoč tudi pri pripravi cenika za prodajo gozdno lesnih sortimentov na kamionski cesti za leto 2017, so še navedli v družbi.

Cenik, ki ga je družba sprejela in tudi javno objavila na svoji spletni strani, določa najnižje prodajne cene za prodajo lesa na kamionski cesti v letošnjem letu. Predstavlja izhodišče za dogovarjanje o končni ceni med družbo in kupcem, pri čemer se prilagaja razmeram na trgu in se med letom lahko tudi ustrezno spremeni.

Najpomembnejše merilo za prodajo: cena
Pri razdelitvi lesnih količin so pripravili razdelilnik, z merili pa seznanili tudi ponudnike. Ključno vlogo pri razdelitvi je imela ponujena cena. "Za gospodarsko družbo je namreč povsem normalno in pričakovano, da ima ponudbena cena, seveda ob primerni boniteti ponudnika, največjo težo. Kot vsaka gospodarska družba moramo namreč težiti k učinkoviti prodaji, kar pomeni tudi k doseganju čim višjih cen in realizaciji ciljev iz poslovnega načrta. Skladno s cilji zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, po katerem mora družba prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdnih lesnih verig, pa smo upoštevali tudi kriterij nadaljnje lesne predelave potencialnega kupca," so še izpostavili v sporočilu.

Zaradi zahtevnosti razporeditve omejenih količin in velikih pričakovanj ponudnikov so izvedli dva kroga zbiranja ponudb, v katerih so ponudniki lahko navedli in tudi spreminjali pričakovane količine in cene. Od skupne razpoložljive količine so 596.690 kubičnih metrov lesa ponudili 146 kupcem, ki so jim najavljene količine zniževali praviloma v sorazmerju z razpoložljivimi količinami. Ob delitvi pa so upoštevali tudi izkušnje, ki so jih pridobili v sodelovanju s kupci v lanskem letu.

Tujim kupcem namenili le manj vreden les. Kaj pa preprodajalci?
Vso razpoložljivo količino hlodovine - razen najkakovostnejših listavcev -, ki je primerna za razrez, so zagotovili domačim kupcem, skupaj okoli 310.000 kubičnih metrov. Prav tako tudi okoli 200.000 kubičnih metrov lesa nižje kakovosti. "Tujim kupcem smo namenili le manj vreden les v količini okoli 90.000 kubičnih metrov, za katerega v Sloveniji - vsaj v tem trenutku - ni zadostnih kapacitet za predelavo," še dodajajo v družbi.

V časopisu Dnevniku so sicer pred časom pisali, da so slovenski žagarji, ker ne morejo konkurirati avstrijskim, ponudili razmeroma nizke cene in da so tako pri izbiri kupcev v ospredje prišli prekupčevalci, ki les prodajajo v Avstrijo.

T. K. B.
Prijavi napako
Komentarji
matedolenc
# 21.02.2017 ob 13:40
Pomeni, da so kvaliteten les prodajali kot manjvreden, razliko v ceni (podkupnino) pa si udeležni razdelili. Podobno kot ....
SF0100
# 21.02.2017 ob 13:46


za zakurt je dobr
dharma
# 21.02.2017 ob 14:42
A nebi raje malo opisali kako državni holding manipulira z prodajo avstrijcem...
Lupo
# 21.02.2017 ob 13:51
Prodaja surovin bo paradni konj nove slovenske ekonomije!
mike1968
# 21.02.2017 ob 14:13
Tri leta nazaj in dve leti nazaj sem že pisal o tem...Polno obljub ministra pa nič od nič....

http://www.publishwall.si/Mike.1968./pos
t/111412/zled-ali-les-nas-predragi

http://www.publishwall.si/Mike.1968./pos
t/142336/zled-ali-les-nas-predragi-ii
Majestic12
# 21.02.2017 ob 16:18
pri tem pa poudarjajo, da so v tujino prodali le manjvreden les...

Navadna laž. Kvaliteten les pokupijo večinoma tuji kupci, doma ostanejo samo drva za kurjenje.
hospitalit
# 21.02.2017 ob 15:05
Stalno se slovenskemu narodu s strani vladajočega režima fopa neka bajna lesna masa slovenskih gozdov... in da smo celo kar 3. v evropi po poraščenosti... resnica je pa takšna, da imamo od vseh evropskih držav najmanj hektarjev poraščenih z gozdom...šteje ABSOLUTNA KOLIČINA LESNE MASE !!
1 ubogi milijonček hektarjev, še Hrvaška ima cca 2 milijona... denar so PRAS.CE pokradle, sedaj so se pa domislile načina, kako se naj obresti javnega dolga (1 milijarda EUR) financirajo kar iz golosekov, ki jih določi Agencija za Upravljanje z gozdovi, ki je v rokah rdečuharske kleptomanske stranke.
TyTo
# 21.02.2017 ob 14:02
Šesti čut mi govori, da bomo v prihodnjih dneh, spet priča o novi gospodarski aferi z korupcijskim privdihom!
Sussudio
# 21.02.2017 ob 16:38
nuLanuLa
Upam da si ironičen.
Proti Veroni nisi videl nekih omembre vrednih gozdov razen nasadov topol?
Kje boš pa v padski nižini iskal gozdove... isto v panonski... isto v naši mali vipavski...
Ko greš v Italijo se malo zapelji proti severni furlaniji, južni tirolski... in lahko z ogledi gozdnih predelov nadaljuješ vse do alp do meje s Francijo.
Dovolj bi bilo da bi se zapeljal iz Verone proti gardskemu jezeru namesto da si iskal gozdove ob cesti pri benetkah...
Topole pa rastejo ker očitno že dolga desetletja hitro rastejo in nosijo neko donostnost. Ni vedno kvaliteta kazalec donosnost (oziroma sploh ni).
NAUTILUS
# 21.02.2017 ob 15:34
Kaj vam storil je Ostržek,
oh, ministrstvo resnice?
Vsake se bojite ptice,
moti misel na izvržek.

Pa poglejmo mu pod prste,
dušebrižnike kaj moti,
koga se cenzura loti,
kaj ušlo ji je iz vrste.

KAM JE ŠLA?

Mojster Pepe, kje si zdaj?
Kam odšel si, kam utekel,
kaj nazadnje si mi rekel?
Vrni vendar se nazaj.

Pepe, mojstra vsi poznate,
bil mizar je prve klase,
ki lahko kaj dal je nase,
strokovnjak res, prav imate.

Kam odšel je Pepe stari,
jeli so se spraševati,
les za drva stran metati,
sekati še po omari.

Kam je šla vsa tišlarija,
stokal revež je Ostržek,
Pepetov izum, izvržek,
znan pod firmo Oslarija.

Se pretvoril je v oslička,
to še pomnijo rodovi,
družil se preveč s tatovi,
v družbi pa igral telička.

To zgodi se s tišlarijo,
ko namesto trde roke,
ritke vladajo visoke,
šla z drvmi je v polomijo.

Tisti pa, ki naj bi vladal,
je samo lesena lutka,
miroljubna rdeča putka,
drv ta ne bo razkladal.

Tak ne zmore niti tega,
da pa takšen bi mizaril,
daj no, si se kam udaril?
Ja, nastala je zadrega.

Ko lahko bi les izmeril,
si bogastvo z njim ustvaril,
s tarnanjem ne bo skoparil,
se brez mere bo le cmeril.

Ni sam kriv, lesena tepka,
saj produkt je selektivni,
škart samo neproduktivni,
z njim pometa zvitorepka.

Zvitorepka v družbi mačka,
klika znana barabinska,
družba stara potepinska,
ji Ostržek je igračka.

Zanj nikomur sploh ni mar,
pač pa mar za tišlarijo,
izgubljeno bogatijo
in za vržen stran denar.

In kako iz tega priti?
Nič ne pride kar po sebi,
torej je samo na tebi,
ko gre stvar iz rok izbiti.

Stvar se sama ne izbije,
iščemo mizarske prste,
takšne prave, takšne čvrste,
cvek udari, v tla zabije.
tulmun
# 21.02.2017 ob 13:48
pri imeni gre isti slovenski(moj) les za med samo v mojo peč
davp
# 25.02.2017 ob 19:43
Vse skupaj je samo propaganda za dvigovanje cene lesu.
ti_si_nula
# 21.02.2017 ob 13:49
Najlepši vrsti lesa sta mi oreh in rdeča češnja :)
mihaing
# 21.02.2017 ob 14:24
Ja obrnite se na RKC in naj začne izkoriščati tudi svoje vire ne samo ver... Saj je največji lastnik.
nuLanuLa
# 21.02.2017 ob 15:28
Sem se v soboto peljal proti Veroni. Poleg zasajenih topolov in nekaj borov po hribčkih - brez gozdov, kaj šele kvalitetnih gozdov. Upam, da podivjani kapital ne bo uničil vseh čudovitih gozdov, ki Slovenijo delajo, kar je - "Green, green, green.", kot radi rečejo turisti.
Kazalo